Izpit je izgledal takole. Na Golniku si ob osmih. Poiščeš tajnico, te vpraša ali te je strah, prikimaš. Ona ti da vodo in svetuje, da skriješ tremo. Pride prof., te vpraša, ali te je strah. Ti lažeš. Profesor je zadovoljen. Odpelje te do pacienta, za katerega imaš časa uro do dve. V profesorjevi pisarni poteka izpraševanje. Poveš samo najnujnejše. Kaj je bolnikov glavni problem. Ne družinske anamneze, prejšnjih bolezni, razen če je res pomembno v zvezi z današnjim stanjem. Potem iščeš zelo širok spekter delovnih diagnoz, samo na podlagi anamneze. Na podlagi statusa potem izključuješ napačne diagnoze. Tu nekje se je moj izpit končal.

Pa še to: Meni so rekli, da rad zafrkava, provocira. Res je. Ampak če si na to pripravljen, ti ni hudega. Ne se pustit. Vsak ima lahko svoje mnenje.

Študente tika.

Ne mara besede napad (astmatični napad, napad kašlja,…), »napad je vojaški izraz«. Bolj mu je všeč zagon.

Priporočam Kebrov Diagnostični algoritem notranjih bolezni (predvsem poglavja dispnea, kašelj).