1. UVOD

Porod je za plod »fiziološka obremenitev. Zaradi zmanjšanega placentarnega pretoka krvi ni kisika zaradi kontrakcij maternice (popadki). Preskrba ploda s kisikom pa je za zdravega novorojenca bistvenega pomena, saj lahko zaradi premajhne oksigenacije pride do asfiksije, ki povzroča trajne poškodbe tkiv. Takrat govorimo o fetalnem distresu. Gre za tako stanje ploda, ko sta napredujoča hipoksija in acidoza tako veliki, da ju plod ne more več kompenzirati ter grozi plodu poškodba ali smrt. Da je prišlo do asfiksije lahko ugotovimo šele po rojstvu, med samim porodom pa lahko ugotavljamo stanja, ki lahko povzročajo asfiksijo. Zato med porodom nadzorujemo plod s spremljanjem plodovega srčnega utripa s CTG( pomanjkanje kisika lahko povzroči spremembo srčne akcije), z merjenjem pH krvi ( če pomanjkanje traja dalj časa, pH pada) in z fetalno oksimetrijo (merjenje saturacije Hb z O2). Tudi s pomočjo plodovnice lahko sklepamo na spremembe stanja ploda, saj se pri poslabšanju stanja barva plodovnice spremeni iz normalno bistre v zeleno.

2. SPREMLJANJE PLODOVEGA SRČNEGA UTRIPA

Plodov srčni utrip lahko spremljamo s poslušanjem s stetoskopom, s posebno UZ napravo ali pa s kontinuirano elektronsko registracijo srčnih utripov (CTG= kardiotokografija), ki je tudi bolj varna in zanesljiva metoda. Če uporabljamo starejšo metodo, poslušamo plodove srčne utripe na vsakih 15 minut in sicer takoj za popadkom.

2.1. KARDIOTOKOGRAFIJA (CTG)

2.1.1 DEFINICIJA: je neprekinjeno elektronsko spremljanje frekvence plodovih srčnih utripov in materničnih popadkov
2.1.2 INDIKACIJE: vsak porod naj bi spremljal CTG. V primeru da imamo premalo aparatur pa s CTG spremljamo vsaj vse porode z večjim tveganjem, to pa so: prezgodnji porod, porod v medenični vstavi, prezgodnja ločitev pravilno ležeče posteljice, porod dvojčkov, intrauterini zastoj rasti, delni ali marginalni predležeči posteljici, hipertenzivne bolezni, zelene plodovnice, inducirani in pospešeni porodi.
2.1.3 METODA:
2.1.3.1 ZAPISOVANJE PLODOVE SRČNE AKCIJE
• Direktna metoda: na plodov vodilni del pritrdimo preko cerviksa bipolarno spiralno elektrodo, dobimo plodov EKG. Ta metoda daje dobre rezultate saj zaradi spreminjanja lege matere ali debele trebušne stene ne pride do slabih zapisov. Ta metoda se uporablja pri prezgodnjih porodih.
• Indirektna (zunanja) metoda: UZ- zaradi gibanja srca dobimo različne ultrazvočne odboje. To metodo se največ uporablja predvsem ko direktna metoda ni mogoča ali pa je ne želimo izvesti. Abdominalni EKG: zaradi prevladovanja materinega utripa in mišične aktivnosti je ta metoda nezanesljiva. Fonografija: uporabljamo zvočne učinke utripanja plodovega srca. Metoda se danes opušča in jo nadomešča UZ.





2.1.3.2 ZAPISOVANJE MATERIČNE AKTIVNOSTI
• Zunanja tokodinamometrija: elastični pas z dinamometrom pritrdimo na najvišji del maternice, tako da zazna vsak nateg pasu. Izmerimo frekvenco in trajanje popadkov, ne pa njihove jakosti (kvalitativna metoda). Je zelo enostavna metoda, zato se v praksi veliko uporablja.
• Merjenje intrauterinega tlaka: kateter z manometrom uvedemo v maternično votlino. Metoda je invazivna, zato je rutinsko ne uporabljamo več.

2.1.4 REZULTATI:
Normalna osnovna frekvenca plodovega srčnega utripa je 120-160 utripov/min. O spremembi osnovne srčne frekvence govorimo kadar traja več kot 10 minut. Tahikardija lahko nastane zaradi hipoksije ploda, materine povišane telesne temperatura, parasimpatikolitikov itd. Stalna bradikardija je velikokrat neškodljiva, če pa je srčna frekvenca močno znižana je potrebno izključiti srčno anomalijo s popolnim srčnim blokom…
2.1.4.1 VARIABILNOST OSNOVNE FREKVENCE
Pri zdravem plodu se pod vplivom avtonomnega živčevja osnovna srčna frekvenca spreminja kot prilagoditev na zunanje dražljaje. Kadar je variabilnost frekvence normalna ali povečana, je pH ploda normalen. Zmanjšana ali manjkajoča variabilnost, ponavadi skupaj s še drugimi spremembami, je povezana s plodovo acidozo. O kratkoročni variabilnosti govorimo kadar je frekvenca 5-10/min, o dolgoročni pa pri 10-25/min.
2.1.4.2 DECELERACIJE
so periodične upočasnitve srčne frekvence. Normalno je srčni utrip nespremenjen ali pa je rahlo zmanjšan (ne za več kot 40/min) ob popadku. Glede na obliko vala in na časovni odnos deceleracije do popadka ločimo:
• Zgodnje deceleracije: so zrcalna slika krivulje popadka (začnejo se ob začetku popadka, imajo najnižjo točko ob vrhu popadka in se končajo s koncem popadka). S hipoksijo ploda niso povezane, nastanejo pa najpogosteje zaradi pritiska na plodovo glavico.
• Pozne deceleracije: po obliki so podobne zgodnjim, vendar se pojavljajo s časovnim zamikom. Globina je lahko zelo majhna. So znak plodove hipoksije in so vedno slab znak. Do časovnega zamika pride zaradi počasnega delovanja kemoreceptorjev, ki zmanjšajo srčno akcijo, ko pride do hipoksije ob popadku. Povzroča jo uteroplacentarna insuficienca.
• Variablne deceleracije: so spremenjive glede trajanja, amplitude in časovnega odnosa so popadka, čeprav se najpogosteje z njim ujemajo. Povzroča jih pritisk na popkovnico. So najpogostejše.











3. pH – METRIJA (FETAL BLOOD SAMPLING)

3.1 DEFINICIJA
Je postopek pri katerem s pomočjo kaplje krvi ocenimo oksigenacijo plodovih tkiv z merjenjem pH, pCO2, pO2 in standardnih bikarbonatov.
3.2 INDIKACIJE
Ne gre za standardno metodo pri spremljanju stanja novorojenca. Uporabimo šele takrat ko CTG pokaže pomanjkanje kisika v plodovih tkivih. Vendar pa če je preskrba s kisikom jasno vidna na CTG (npr.ko vidimo pozne deceleracije), potem pH-metrije ne delamo saj bi tako le po nepotrebnem izgubljali čas. Po drugi strani pa nam je lahko v veliko pomoč pri dalj časa trajajočih motnjah (20-30 min) vidnih s CTG: bradikardije, tahikardije, globoke in široke zgodnje ali variabilne deceleracije in znižana ondulacija. V teh primerih se lahko ob normalnem pH izvidu lahko izognemo carskemu rezu.
3.3 POSTOPEK
Jemljemo kapilarno kri iz vodilnega plodovega dela (skalpa ali zadnjice). Ker pri tem porodnica leži na hrbtu, se trudimo, postopek traja čim krajši čas, zato da jo lahko čim prej položimo v bočni položaj. Skozi razširjen cerviks uvedemo tubus za amnioskopijo in se z njim dotaknemo vodilnega plodovega dela. Z nožičem vrežemo 2mm široko in 2mm globoko ter v heparinizirano kapilaro posrkamo dobljeno kapljo krvi. Kapilaro takoj odnesemo v laboratorij. Postopek ponovimo vsake dve do tri ure.
3.4 REZULTATI
Normalen pH pri plodu med porodom je 7.30-7.45, o preacidozi govorimo, kadar je pH 7.24-7.20, o acidozi pa, kadar je pH pod 7.19.
3.5 NEVARNOSTI
Pri velikem vrezu lahko pride do večje krvavitve ploda.
3.6 SLABOSTI
Zanesljivost metode je 80-90. S to metodo ocenjujemo le trenutno stanje ploda, možno pa je da se klinično stanje ploda slabša tako hitro, da lahko dobimo prizadetega otroka tudi pri prehodno dobrem pH-ju. Pojavile so se sicer že metode za stalno analizo pH, ki pa zaradi mnogih zapletov niso prav zaživele.

4. SLEP
Med porodom postavimo diagnozo fetalnega distresa, kadar menimo, da CTG znaki in acidobazno stanje plodove krvi kažejo na pomanjkanje kisika, ki bi lahko pripeljalo do trajnejših okvar ploda, če bi tako stanje trajalo dalj časa. Porod končamo s carskim rezom ali v drugi porodni dobi z ekstakcijo ploda.