Voda

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (seminar_voda.doc)seminar_voda.doc52 kB
UVOD

Voda-življenjsko pomembna tekočina, je sestavni del okolja okrog nas in seveda, nas samih. In kaj nam voda pomeni danes Ne le, da nam bo popestrila 10 min predavanja, ampak vam bomo pobliže predstavili temo, ki vam je najverjetneje samoumevna in se sami o njej ne sprašujete. Torej, voda v embalirani obliki...njene pozitivne lastnosti in minus točke.


VODA: EMBALIRANA ALI IZ PIPE

Vsa živa bitja potrebujejo za življenje vodo. Celo v vesolju iščejo vodo, da bi s tem dokazali, da na planetu obstaja življenje. Vsi vemo, da je pitje vode dobro za zdravje, toda ali naj izberemo ustekleničeno vodo ali pa je prav tako dobra tista iz pipe Zakonodaja predpisuje skoraj enako kakovostno raven tako za vodo iz pipe kot za tisto iz steklenice.

Viri vode za pitje

V Sloveniji je dovolj podtalnice in izvirov podzemnih voda, da lahko z njimi pokrijemo naše potrebe po pitni vodi. Čim globlji je izvir vode ali vrtina, tem večja je verjetnost, da bo voda dovolj čista in primerna za uporabo. Vsak vir mora biti primerno zavarovan pred onesnaženjem.

Katero vodo torej piti in kaj pravi zakonodaja

Skladno z zakonodajo je pitna voda, ne glede na njeno poreklo in pakiranje, tista, ki je namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za drugo rabo v gospodinjstvu, ter voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet z živili. Kakovost in zdravstvena ustreznost pitne vode se ugotavlja in zagotavlja na podlagi meritev fizikalno-kemičnih in mikrobioloških parametrov in dopustnih vrednosti za posamezne parametre, ki jih predpisujeta Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS 19/2004, 35/2004) in Pravilnik o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (Ur. l. RS 50/2004). S sodobnimi standardnimi biološkimi testi za ugotavljanje genotoksičnosti, ki za testiranje pitne vode sicer niso zakonsko obvezni, pa lahko dodatno ugotavljajo, kako neželene snovi v vodi (onesnaževalci) vplivajo na človeške gene.
Skladno s Pravilnikom so torej osnovni zdravstveni pogoji izenačeni za vse vrste vode, tako za tisto iz pipe kot za predpakirano ali embalirano, pa naj bo naravna mineralna, izvirska ali pa namizna voda.

Naravna mineralna voda, izvirska voda in namizna voda se najpogosteje prodajajo predpakirane oziroma embalirane. Če želi podjetje izkoriščati naravni izvir oziroma vir mineralne ali izvirske vode, mora za to pridobiti dovoljenje Ministrstva za okolje. Ministrstvo za zdravje lahko za posamezno mineralno vodo dovoli uporabo navedb, kot so: »spodbuja prebavo«, »lahko deluje blago odvajalno« in podobne trditve, če so ustrezno znanstveno dokazane. Izvir oziroma vir naravne mineralne vode mora biti mikrobiološko neoporečen in brez vseh drugih onesnaževalcev, zato je v postopku priprave prepovedana dezinfekcija te vode.

Čistost pakirane vode, ki jo proizvajalci lahko označijo oziroma poimenujejo izvirska voda, mora biti enaka čistosti na izvoru, kjer jo morajo tudi polniti. Fizikalno-kemične lastnosti izvirske vode, s tem pa tudi njen okus in vonj, morajo ustrezati pogojem, ki jih ureja Pravilnik o pitni vodi, torej so enaki kot za vodo, ki priteče iz pipe.

Agencija za varovanje okolja ZDA ocenjuje, da je zgornja sprejemljiva meja 5 X 100 CFU/mL. WHO navaja, da mora biti izvirska voda brez koliformnih bakterij in P.aeuruginosa, slednji organizem so vključili, ker predstavlja grožnjo otrokom in starejšim ljudem. V Evropi Konzilij Evropske skupnosti navaja, da izvirska voda ne sme vsebovati parazitov, patogenih mikroorganizmov, E. coli in drugih koliformnih bakterij, ali P. aeruginosa in da 12h po ustekleničenju celotno število bakterij ne sme preseči 100 CFU/mL

Namizno vodo lahko pripravijo iz pitne vode iz vodovodnega omrežja ali iz mineralne ali izvirske vode tako, da ji dodajo še nekatere snovi: morsko vodo, ogljikov dioksid, natrijev klorid, kalcijev klorid, natrijev karbonat, natrijev hidrogenkarbonat, magnezijev karbonat, natrijev sulfat, magnezijev sulfat in natrijev fluorid.



PROBLEMATIKA EMBALAŽE

Genotoksičnost:

Pitna voda je lahko pomemben vir izpostavljenosti ljudi genotoksičnim snovem, ki povzročajo nastanek raka, bodisi zaradi onesnaževanja vira vode, zaradi nastanka genotoksičnih stranskih produktov dezinfekcije, lahko pa izvirajo tudi iz embalaže.
Najbolj uveljavljena metoda za ugotavljanje genotoksičnosti pitnih vod je testiranje predhodno koncentriranih vzorcev z bakterijskim Salmonella/mikrosomalnim testom (Ames-ov test). V zadnjem času se za te raziskave uveljavljajo tudi sodobni testni sistemi s človeškimi celicami, ker te bolje odražajo učinke pri ljudeh. V Sloveniji sistematskih raziskav genotoksičnosti pitnih in embaliranih vod ni. V letih 2003 in 2004 so se v dnevnem časopisju in na spletnih straneh pojavili podatki o genotoksičnosti embaliranih vod, ki so temeljili na čebulnem testu. Zato je Oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka, ki v Ljubljani deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) izvedel raziskavo mutagenosti embaliranih mineralnih in izvirskih vod (november 2005). Testirali so 15 različnih vzorcev voda: koncentrirane in nekoncentrirane (osem vzorcev mineralnih vod, pet vzorcev embaliranih izvirskih vod ter dva vzorca vodovodne vode). Koncentrirane vzorce so testirali s Salmonella/mikrosomalnim testom in s testom komet s človeškimi jetrnimi celicami. Primerjalno so s človeškimi jetrnimi celicami testirali tudi štiri nekoncentrirane vzorce embaliranih vod (Oda, Zala, Izvir in Dana). Analize so pokazale, da noben od analiziranih vzorcev ni genotoksičen ali, z drugimi besedami, ne vsebuje snovi, ki povzročajo nastanek raka.
Trenutno še vedno ni nobenega mednarodno priznanega postopka (protokola) za testiranje genotoksičnosti vode (največkrat se uporabljajo biološki), ki bi bil primeren za obvezno rutinsko testiranje in ki bi dal tako zanesljive podatke, da bi jih lahko upoštevali kot enega od kriterijev, na podlagi katerega bi lahko vodo opredelili kot primerno oziroma neprimerno za pitje. Dejstvo pa je, da je treba izvesti testiranje z več testnimi sistemi.

Negativni vplivi embalaže:

Različne vrste embalaže lahko negativno vplivajo na kakovost ustekleničene pitne vode. Negativni vplivi so lahko posledica izluževanja določenih snovi iz embalaže ali pa migracijskih procesov iz okolice v vodo. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na pokrove, različne nalepke in potiskane površine, ki so lahko prav tako možni viri migracije v vodo.

Največ negazirane in gazirane pitne vode in brezalkoholnih pijač se v zadnjih letih embalira v plastenke (preko 60). Steklenice so še vedno pomembna embalaža (25). Delež ostalih vrst embalaže (pločevinke, tetrapak, itd.) se giblje pri okrog 10.

Glede higienske neoporečnosti lahko štejemo steklo kot kemijsko in fizikalno najprimernejši material za embaliranje vode. Težave steklene embalaže so v njeni lomljivosti in s tem povezanimi težavami pri transportu in manipuliranju. Pri stekleni embalaži, pločevinkah in pri tetrapaku se v večjem ali manjšem deležu prav tako pojavlja kontakt med plastiko in vodo.
Zaradi enostavne in cenene predelave ter možnosti varjenja pakiranih proizvodov, so najprimernejši termoplastični polimeri. Termoplastičnost je zelo pomembna tudi zaradi možnosti regeneracije odpadne embalaže. Polietilentereftalat (PET) je najpomembnejši polimerni material iz katerega se izdelujejo plastenke za embaliranje pitne vode in različnih brezalkoholnih pijač. Za razliko od PVC je odpadna PET plastika ekološko manj problematična

1. Na lastnosti polimerov (embalaže) imajo odločilen vpliv postopki polimerizacije.
2. Velik vpliv imajo tudi razni aditivi. Ti se dodajajo polimerom za doseganje ustreznih predelovalnih in končnih lastnosti (termo stabilizatorji, UV stabilizatorji, mehčala, drsna sredstva, barvila, polnila, itd.).
3. Pomembni so še produkti razgradnje plastike (pri plastiki slabe kakovosti, ter neustreznih pogojih hranjenja, lahko pride do razpada plastike zardi oksidacijskih procesov in UV žarkov). Za preprečevanje le-teh uporabljamo stabilizatorje.
Vse te snovi (aditivi, ostanki polimerizacije, poleg tega pa še razkrojni produkti) lahko migrirajo v živila in zastrupljajo vodo.
Pri običajnih steklenih površinah (steklenicah) so migracijski procesi minimalni, pri polimernih in kompozitnih materialih pa je več nevarnosti zaradi migracijskih procesov.

Zato je predvsem zelo pomembno izvajanje učinkovitega nadzora:
Plastična embalaža mora ustrezati higiensko – sanitarni pogojem, ki se ne nanašajo samo na toksičnost embalaže, temveč tudi zahteve glede prepustnosti snovi iz okolice v živilo in obratno. To problematiko ureja »Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS) (Ur. list RS, št. 52/2000)«.




PRIMERJAVA MIKROBIOLOŠKE KAKOVOST EMBALIRANE VODE IN MESTNEGA VODOVODA

Najprej je treba opozoriti, da so sledeči podatki žal že iz leta 1993, saj nam novejši niso bili dosegljivi Primerjalno je bila proučevana mikrobiološka kvaliteta vodovodne vode in 50 embaliranih vod, ki so se nahajale v domovih in 50 na delovnih mestih. Dodatno so bili preverjeni tudi raznoliki dejavniki, ki bi lahko vplivali na biološko kontaminacijo naprav za točenje embalirane vode. Naštete so bile aerobne in fakultativno anaerobne heterotrofne bakterije, trije tipi patogenih bakterij (S.aureus., P. aeruginosa, Aeromonas spp. ) Izsledki raziskave so sledeči: 36 in 28 vzorcev iz naprav na domovanjih in prav tako delovnih mestih je kontaminiranih z vsaj eno koliformno ali indikatorsko in/ali vsaj eno patogeno bakterijo. Primerjalno so bili vzorci iz ustekleničene vode kontaminirani v podobnem, sicer nižjem odstotku 18 in 22. (X2=3.71 P= 0.05). Glavni dejavniki krivi za kontaminacijo embaliranih vod niso bili določljivi, vendar se zdi, da čiščenje naprav za točenje embalirane vode na vsaka 2 meseca zmanjša obseg kontaminacije.
Do kontaminacije lahko pride tudi tekom sladiščenja (z npr. S. epidermidis in S. humanis). Pomembna odkritja so povedala, da je kontaminacija embaliranih vod s koliformnimi bakterijami v celoti za 15 pogostejša v domovih, vendar pa je kontaminacija pip z vodovodno vodo s S. aureus za 10 višja, z Aeromonas spp. za 4 višja in kontaminacija s fekalnimi koliformnimi bakterijami za 4 višja od kontaminacije pip z vodovodno vodo na domovih.
Zaljuček študije je bil, da uporaba embalirane vode promovira razmnoževanje heterotrofnih bakterij. Kontaminiranost pip z vodovodno vodo so pripisali redki uporabi, saj je izginila, če je bila pipa neprestano odprta 5 minut.

You have no rights to post comments

Uporabniški račun