Genetska obravnava raka dojke (2010)

GENETSKA OBRAVNAVA RAKA DOJKE

INCIDENCA RAKA DOJKE SLO:
1600/leto (podobno kot drugje po Ev.), od tega ¾ po 50.letu starosti; 400umre. vsaka 13.slovenka je ogrožena, da do svojega 75.leta zboli za rakom dojk. Najpogostejši rak pri ženskah (20).
Za rakom dojk zbolijo tudi moški, vendar izjemno redko. Pri ženskah pa je to najpogostejši izmed vseh rakov. Zato rak dojk navadno (in tudi tokrat) opisujemo kot žensko bolezen.

DEDNI RAK
V procesu maligne alteracije celice se delovanje faktorjev okolja in različnih genov med seboj prepletata. Enkrat so bolj v ospredju dejavniki okolja, drugič pa bolj dedni dejavniki-geni. Pri približno 5-10 rakov pa prevladuje vpliv genov v tolikšni meri, da govorimo kar o t.i. dednem raku- tako kot od staršev podedujemo gen za barvo oči, las, ipd. , lahko podedujemo tudi gen za nastanek raka.

Rak dojke je deden v 5. Klinično se ne razlikuje od nedednega raka, na njega pa lahko pomislimo, ko ima zdrava ženska:
• 2 najožji sorodnici, ki sta zboleli za rakom dojke
• ko ima ena od obolelih sorodnic raka dojke, druga raka ovarija in je
slednja zbolela pred 50. letom starosti
• če se je bolezen pojavila pri sorodnici na obeh dojkah
• v primerih, da se je bolezen pojavila zelo zgodaj (pred 40. letom starosti).

GENI
Trenutno poznamo 2 gena, odkrita leta 1994 in 95, ki v primeru mutacije povzročita nastanek dednega raka dojk in jajčnikov- BRCA1 (odgovoren za raka v 81, na 17 kromosomu) in BRCA2 (14, na 13 kromosomu). Z njima ne moremo razložiti nastanka vseh primerov raka dojk in jajčnikov, zato najverjetneje obstajajo še drugi, neodkriti geni. Oba gena sta tumor supresorska gena, ki regulirata celični cikel in sodelujeta v popravljanju DNK molekule. V vsakem izmed njiju je poznanih več kot 800 patoloških mutacij, ki imajo za posledico izgubo tumorske supresije.


Prisotnost mutacije gena BRCA1 ali BRCA2 tako za do 8x zveča tveganje za nastanek raka dojk. Bolnice pogosto zbolijo pred 40. letom in imajo pogosto raka obeh dojk. Ženska s prisotnostjo mutacije ima 60 možnosti za raka do 50.leta in 80 do konca življenja. Okvarjen BRCA gen predstavlja tudi 40 verjetnost za raka na jajčnikih pri ženskah in večja verjetnost za raka na prostati pri moških.

Prepoznava dednega raka v družini nam omogoči, da pri bolniku aktivno iščemo raka, ga odkrijemo v zgodnejšem stadiju, ali nastanek tega celo preprečimo.

GENETSKO SVETOVANJE


Ambulanta za onkološko genetsko svetovanje za raka dojk in/ali jajčnikov ter za dedni nepolipozni rak debelega črevesa
Dejavnost izvaja multidisciplinarni tim, ki ga sestavljajo zdravniki različnih specialnosti (kirurg, radioterapevt, ginekolog, rentgenolog, psihiater, itd.), medicinska sestra, molekularni biolog in psiholog.
Lokacija: ambulanta je na oddelku za Psihoonkologijo, stavba H/pritličje


Termini:
• vsak torek ob 14.00 (svetovanje za dedni nepolipozni rak debelega črevesa)
• vsak četrtek ob 14.00 (svetovanje za dedni rak dojk in/ali jajčnikov)
Kontaktna oseba: Alenka Vrečar, dipl. med. sestra
Telefon: 01/5879-649 (pon., sre., pet. od 9.00-12.00 ure)
Sprejmejo cca. 400 oseb na leto!

Naloge:
- oceniti verjetnost, da gre za dednega raka  s pomočjo posebnih formularjev zberemo informacije o vsaj treh generacijah v družini, znotraj njih pa posameznike zbolele za rakom, vrsto raka in starost ob postavitvi diagnoze. Nato iz takega rodovnika s pomočjo statističnih modelov (BRCAPro) izračunamo verjetnost, da gre pri posamezniku za dedni rak dojk /jajčnikov. Če je le-ta večja od 10, predlagamo genetsko testiranje.
- indicirati genetsko testiranje v primeru zadostne verjetnosti dednega raka  odločitev za gensko testiranje zdravih (napoved kasnejše bolezni) je kompleksna in premišljena. Izključitev prenašalstva pomeni za preiskovanko veliko olajšanje, potrditev pa veliko obremenitev in seveda možnost rednih preiskav za zgodnje odkrivanje bolezni. Sočasno z genetsko obravnavo poteka tudi izobraževanje o načinih odkivanju bolezni in psihološka obravnava s katero skušajo presoditi že pred testiranjem ali bi potrditev prenašalstva lahko porušila psihično ravno težje preiskovanke.
- predlagati ukrepe, ki so potrebni pri tej vrsti raka 
 pogostejše in zgodnejše kontrole za čim prejšnje odkritje
• začetek med 25-30 letom
• slikovne preiskave 1x letno (mamografija, UZ dojk, transvaginalni UZ); mamografija ima manjšo diagnostično vrednost pri ženskah pod 35 leti, ker imajo v dojkah več žleznega tkiva; takrat jo nadomesti UZ oz MRI. Izvajamo jo 7-10. dan menstrualnega ciklusa, ker sta takrat dojki najmanj boleči in gosti. Slabost UZ je, da slabo prikaže mikrokalcinacije, ki so prvi znak preinvazivnega duktalnega karcinoma dojke.
 preventivna bilateralne mastektomija s takojšno rekonstrukcijo (zelo drastično; pri nas 10, v Ameriki že 80)
 prevent. odstran. jajčnikov, ko ženska ne načrtuje več otrok
 Antiestrogeni (tamoksifen): v primeru raka na eni dojki za 50 zniža možnost pojava na drugi; str. učinki: rak endomestrija, trombembolični zapleti

Zanimivost: od kar se v slo izvaja genetsko testiranje (leto 2005) so med drugim odkrili tudi t.i. founder mutacijo, ki je značilna samo za Slovence!!


¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬

ETIOLOGIJA RAKA DOJK:
- Brca
- Starost
- Spol
- Ženski spolni hormoni (KT, nadomestno hormonsko zdr, zgodnja menstruacija; varuje: nosečnost pred 30.letom, dojenje dlje kot leto dni)
- Prejšnji rak dojke, benigne spremembe (npr. Atipična duktalna hiperplazija, lobularna neoplazija)
- Obsevanje


DORA
Od leta 2008, vsaki 2 leti presejalno mamografijo za ženske, stare od 50 do 69 let- rentgensko slikanje dojk pri zdravih ženskah. V okviru Europa Donna organizacije, ki je bila ustanovljena v Italiji leta 1994. manjša umrljivost za 25-30.


You have no rights to post comments

Uporabniški račun