Možgansko deblo in nadzor budnosti

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (Mozgansko deblo in nadzor budnosti.pdf)Mozgansko deblo in nadzor budnosti.pdf80 kB

Spanje e od nekdaj raziskovalcem vzbuja zanimanje. Vasih so mislili da je spanje pasiven proces, danes pa vemo, da gre za aktiven proces, asj so tudi v stanju spanja, aktivna nekatera moganska jedra. To so med drugim dokazali z EEG.zato danes najdemo tevilne teorije, ki opisujejo prehod iz spanja v budnost in obratno.

Z EEG (elektroencefalografija) namrezaznavamo valovanja, ki so posledica vsote ekscitacijskih in inhibitornih postsinapticnih potencialov v korteksu moganov. Za razlicna stanja so znacilni razlicni vzorci valovanja. Budnost se odraa z desinhroniziranim EEG valovanjem (nizko napetostno, visoko frekvencno valovanje). V NREM fazi spanja je vzorec valovaja drugaen (visoka amplutida, nizka frekvenca). EEG valovanje v REM fazi, pa je podobno valovanju v fazi budosti.

Strukture, ki takno kortikalno desinhronizacijo povzroajo so: posteriorni hipotalamus, talamus in bazalni prozencefalon. Te strukture ne delujejo samostojno, ampak so pod nadzorom mozganskega debla. V osrrednjem delu mozganskega debla v tegmentumu je dobro razvita RF, ki je bistvenega pomena za nadzor budnosti.

Poleg tega, da je MD vir motorinih descendentnih sistemov je tudi vir ascendentnih modulacijskih sistemov. Za te je znacilno, da z nevrotransiterju, z difuzijo, vplivajo na strukture visje od njega ) strukture velikih mozganov in skorje). Glede na nevrotransmiterje, s katerimi vplivajo, poznamo stevilne sisteme:

- serotonergine
- noradrenergine - holinergine
- histaminergine

Mogansko deblo, kot izvor ascendentnih modulacijskih sistemov, ki so pomembni za arousal, nadzor budnosti in spanja, uravnava budnost po dveh pomembnejih poteh:

  1. a)  preko retikularne formacije, difuzijsko na talamus in nato na mogansko skorjo (znailni so

    holinergini nevroni , ki so najbolj aktivni v budnosti in REM fazi spanja)

  2. b)  preko RF na zadajnjega dela hipotalamusa in nato korteks ( znailni so monoaminergini

    nevroni, ki so najbolj aktivni v budnosti, aktivnost se manja v REM (rapid eye movement) in

    neREM fazi spanja)

  3. c)  lahko pa tudi direktno iz MD na skorjo

Najbolj pomembna so jedra znotraj retikularne formacije, od koder se prej omenjene poti zanejo:

  • -  locus coeruleus (projecira lahko z noradrenalinom na talamus, hipokampus in neposredno na

    mogansko skorjo; njegovi nevroni so najbolj aktivni, ko je oseba budna in aktivna)

  • -  medularna retikularna jedra (nevroni so lahko holinergini ali pa sproscajo aspartat in

    glutamin in vplivajo na obe prej omenjeni poti, aktivna v budnosti in REM fazi)

  • -  anteriorne nuclei raphe (nevroni so serotoninergini, ki projecirajo na hipotalamus in so najbolj

    aktivna v budnosti; neaktivna pa v spanju. )

    Serotonin in noradrenalin sta e predvsem pomembna, saj se veeta na receptorje v ventrolateralnem preoptinem jedru ob hipotalamusu in s tem inhibirata njihove GABA nevrone. To jedro igra veliko vlogo pri regulaciji spanja in budnosti, saj je aktivno samo, ko spimo.To jedro

deluje reciprocno z ascendentnim mod. sistemom, kar pomeni, da ko smo budni so aktivna jedra retikularne RF, ki inhibirajo to jedro. Ko spimo pa je obratno.

Povzetek: Ko smo budni, so aktivni hkrati aminergicni in monoaminergicni nevroni. V NEREM fazi, sta oba tipa nevronov manj aktivna, v REM pa so le holinergicni aktivni.
Poleg ascendentnih modulacijki sistemov lahko na budnost vplivajo tudi drugi dejavniki kot so hormoni ( npr. oreksin) ali svetloba, ki preko mreznice vpliva na jedro hipotalamusa.

You have no rights to post comments

Uporabniški račun