Vrste in funkcije epitelijev glede na lokalizacijo (1994)

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (epiteliji.doc)epiteliji.doc31 kB
SEMINARSKA NALOGA


VRSTE IN FUNKCIJE EPITELIJEV GLEDE NA LOKALIZACIJO

Matej PIRTOVŠEK
Barbara VEROVNIK
Simona VIDMAR
David VIZJAK

štud. leto 1994/95

LJUBLJANA 1994

UVOD



V seminarski nalogi smo poskušali predstaviti epitelije, posebej njih vrste in funkcije glede na lokalizacijo.
Lokalizacija epitelijev zavisi predvsem od njihovega embriološkega nastanka (ektoderm, mezoderm, entoderm).
Glavne funkcije epitelijev so sprejemanje dražljajev, pokrivanje in oblaganje, sekrecija in difuzija plinov, kontraktilnost ter varovanje in absorpcija.
Seveda le te zavisijo od njihove lokalizacije (bazalno, apikalno, lateralno).
V zvezi z njihovo obvezno prisotnostjo imajo epiteliji še eno posebnost: izredna zmožnost regeneracije.
Poleg tega imajo epiteliji glede na funkcijo, ki jo opravljajo tudi svojo obliko (ploščati, izoprizmatski, visokoprizmatski) in število skladov (enoskladni, večskladni, večvrstni).
Pri regeneraciji epitelija igrajo pomembno vlogo haloni, ki vplivajo na mitotske aktivnosti epitelijskih celic s svojo koncentracijo.
Za funkcijo, ki jo opravljajo epiteliji, so pomembnega značaja celični vključki in strukture, poleg tega pa tudi povezave med posameznimi celicami.



VRHNJICE


Vrhnjice pokrivajo zunanjo in notranjo površino telesa.

Vrste:
· krovni epitelij (obdajajo zunajo in notranjo površino)
· žlezni epitelij (tvori parenhim žlez)
· čutni epitelij (sposoben sprejemanja različnih dražljajev)

Embriološko nastanejo iz vseh treh vrst kličnih listov

· EKTODERM: vsi epiteliji za kožo, epitelij ustne votline, nosu in anusa
· MEZODERM: endotelij krvih žil, perikardij, endokardij, serozne mrene
· ENTODERM: epitelij v respiratornem in prebavnem traktu

Vsi epiteliji ležijo na bazalni membrani, ki je izdelek vezivnega tkiva in epitelija. Večina epitelijev se prehranjuje iz vezivnega tkiva, ki je pod epitelijem saj so brez lastnih krvnih žil . Funkcije epitelija se odražajo v njegovi strukturi. Le-te so:

1. sprejemanje dražljajev
2. pokrivanje in odlaganje
3. sekrecija, difuzija plinov
4. kontraktilnost (mioepitelijske celice - vsebujejo miofibrile)
5. varovanje in absorpcija

Na vsaki epitelijski celici ločimo:

· bazalno stran (spodnjo)
· apikalno stran (zgornjo)
· in lateralno stran (stransko)

Pri človeku delimo epitelije glede na obliko celic in število skladov.

Celice krovnega epitelija se lahko luščijo = DESKVAMACIJA EPITELIJSKIH CELIC. Poleg tega imajo epiteliji izredno veliko sposobnost regeneracije, ki je lahko FIZIOLOŠKA (pri poškodbah ) in PATOLOŠKA. Zaradi površinske lokacije so podvrženi mehanskim termičnim in toksičnim poškodbam. Zato ni presenetljivo, da imajo zelo dober mehanizem za obnavljanje.



RAZDELITEV


Krovne epitelije delimo po:

· številu plasti
· višini plasti
· obliki vrhnjega sklada celic
· specializiranih apikalnih strukturah

Pri čoveku jih delimo glede na:

1. število skladov:

· enoskladni
· večskladni
· večvrstni

2. obliko površinskega sklada celic:

· ploščati
· izoprizmatski
· visokoprizmatski

Tako razdelimo krovne epitelje v osem tipov:


1. ENOSKLADNI PLOŠČATI EPITELIJ:

Je močno prepusten v obeh smereh in primeren za izmenjavo različnih tekočin, plinov in metabolitov. Jedro je ovalno ali sploščeno in leži na sredini celic, ki so vretenastih oblik (slika 1).

Specializirane oblike tega epitelija pri človeku so:

1. ENDOTELIJ
· v notranjosti srca ter
· krvih in limfnih žil

2. MEZOTELIJ, ki obdaja proste površine seroznih membran
· perikard
· peritonej
· pleura

3. MEZENHIMSKI EPITELIJ, ki obdaja proste površine v možganih:
· subarahnoidalni in
· subduralni porstor











slika 1 slika 2
Enoskladni ploščati epitelij - parietalni list Baumanove kapsule v ledvicah


2. ENOSKLADNI IZOPRIZMATSKI EPITELIJ

Jedro celice je okroglo in centralno ležeče. Funkciji sta sekrecija in absorpcija v izvodilih mnogih žlez, na površini jajčnika, v ščitničnih foliklih, v nekaterih ledvičnih cevkah.










slika 3 slika 4
Enoskladni izoprizmatski epitelij na površini jajčnika.


3. ENOSKLADNI VISOKOPRIZMATSKI EPITELIJ

Jedra celic so navadno ovalne oblike in največkrat ležijo v isti višini (bolj bazalno). Celice lahko imajo na prostem površju migetalke (npr. maternica). Funkcija: absorbcija, sekrecija (prebavna pot od kardije do anusa)











slika 5 slika 6

4. VEČVRSTNI VISOKOPRIZMATSKI EPITELIJ

Vse celice ne dosežejo proste površine, tiste ki pa jo, se tanjšajo proti bazalni membrani. Jedra so razvrščena v širšem delu celice. Celice pogosto vsebujejo migetalke in mikroviluse. So kratkožive in se naglo obnavljajo (sapnik, bronhus in večji bronhioli).











slika 7 slika 8
Večvrstni visokoprizmatski epitelij v ductus deferens (stereocilije na luminalni površini)

5. VEČSKLADNI PLOŠČATI EPITELIJ (VPE)

Število skladov variira, oblika celic je spreminjajoča od bazalnega dela proti prosti površini. Najnižja plast vsebuje izoprizmatske in visokoprizmatske celice, sledi nekaj plasti nepravilnih poliedričnih celic, ki so navadno večje od bazalnih. Na prosti površini so celice sploščene in zato se imenuje - ploščati. Njegova funkcija je varovalna ( koža, prebavna cel od ustne votline do vključno požiralnika). Na koži večina površinskih celic izgubi jedra. Prav tako citoplazma ponekod vsebuje protein KERATIN (roženi materijal) Tak epitelij se imenuje POROŽENEVAJOČ. Na notranji sluznični površini (ustna votlina, nožnica) celice navadno ne izgubijo jedra in epitelij je NEPOROŽENEVAJOČ. Keratin nastaja v obeh tipih VPE toda le v epidermisu povzroči keratinizacijo.








slika 9



slika 10
Neporoženevajoč epitelij v požiralniku


6. VEČSKLADNI IZOPRIZMATSKI EPITELIJ

Pri človeku je zelo redek. Dvoskladni izoprizmatski epitelij se nahaja v izvodilih žlez znojnic ter v jajčnih foliklih.


7. VEČSKLADNI VISOKOPRIMATSKI EPITELIJ

Globje plasti celic v tem epiteliju so zelo podobne notranjim skladom v VPE, toda površinske celice so tu visokoprizmatske. Je zelo redek epitelij z varovalno funkcijo (očesna veznica, prehodi med večvrstnim visokoprizmatskim in večskladnim ploščatim epitelijem, del ženske uretre, žrelo, grlo).


8. PREHODNI EPITELIJ

Je posebna oblika večvrstnega viskoprizmatskega epitelija v sečnih izvodilih. Prilaga se prostornini organov s preoblikovanjem in prerazporejanjem celic (celice lahko menjajo obliko kar je pomembno pri napolnjenosti organa) V skrčeni obliki je mnogo celic izoprizmatske ali visokoprizmatske oblike. Površinski sklad celic ima značilne izrastke. V razširjeni obliki pa sta zaradi razširjenosti organa le ena ali dve plasti izoprizmatskih celic.











slika 11 slika 12
Prehodni epitelij sečnega mehurja (skrčena oblika)
REGENERACIJA EPITELIJA

Epitelij v telesu je neprestano izpostavljen različnim vplivom, kar velja posebej za epitelije, ki pokrivajo kožo in prebavno cev. Epitelij pri katerem gre za normalno fiziološko obrabo in izgubo celic se nadomesti s fiziološko regeneracijo, ki temelji na mitotski delitvi manj diferenciranih epitelijskih celic (npr. epitelij želodca se obnovi v treh dneh).
Do proliferacije po poškodbi pa pride, kadar gre za nadometitev celic uničenih zaradi poškodbe ali bolezni (npr. po kirurški odstranitvi dela organa).
Mehanizem regulacije mitotske aktivnosti naj bi uravnavali haloni in to po principu negativne povratne zanke. Haloni motijo predvsem G1 in G2 fazo. Njihova koncentracija se pri poškodbi zmanjša, po njej pa je zopet normalna.



LITERATURA:

Kališnik M. Oris histologije z embriologijo, 3. izdaja. Ljubljana: DZS, 1992.
Geneser F. Textbook of histology. Copenhagen: Munksgaard, 1986 (strani 123-140).
Weiss L, Greep RO. Histology. 4. izdaja. New York etc.: McGraw-Hill Book Company, 1977 (strani 115-146).


SLIKE:

Geneser F. Textbook of histology. Copenhagen: Munksgaard, 1986 (strani 124-127