Preventiva

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (preventiva.doc)preventiva.doc51 kB
PREVENTIVNI PROGRAMI

Preventiva je preprečevanje razvoja bolezni, tako nalezljivih kot kroničnih.

Glavne kronične nenalezljive bolezni so:
- Bolezni srca in ožilja
- Kronične pljučne bolezni
- Rak (materničnega vratu, dojke, prostate, kolorektalni, ustne votline, kožni, pljučni)
- Diabetes mellitus
- Osteoporoza

Dejavniki tveganja za razvoj teh bolezni:
- Zvišan krvni tlak
- Zvišan holesterol v krvi
- Zvišan krvni sladkor
- Prekomerna telesna teža
- Nepravilna prehrana
- Telesna nedejavnost
- Kajenje
- Alkohol
- Zloraba drog
- UV sevanje

Preventivna dejavnost se izvaja na treh nivojih:
- PRIMARNA PREVENTIVA je usmerjena v preprečevanje nastanka bolezni. Zajema ljudi z zelo nizko stopnjo tveganja za nastanek bolezni, ki jih želimo dodatno izobraziti o dejavnikih tveganja za nastanek različnih bolezni (npr. preprečevanje kajenja, preventiva AIDSa, hepatitisa B,…)

- SEKUNDARNA PREVENTIVA skuša spremeniti potek bolezni v zgodnji, predklinični fazi in s tem preprečiti klinično izraženo, napredovalo bolezen. Zajema ljudi z visoko stopnjo tveganja za razvoj bolezni.

- TERCIARNA PREVENTIVA je usmerjena v odkrivanje znakov razvijajoče se bolezni ter jo skuša ustaviti ali pa vsaj upočasniti.


VRSTE PREVENTIVNIH PROGRAMOV V SLOVENIJI

Za izvajanje preventive v osnovnem zdravstvu poznamo populacijski pristop, ki je usmerjen v celotno prebivalstvo, najpogosteje preko javnih občil, in pa usmerjene intervencije, s katerimi preprečujemo razvoj dejavnikov tveganja pri posameznikih, ki že imajo prisotne napovedne dejavnike in so zato bolj ogroženi za razvoj bolezni (ambulantni pregledi, presejanje s pomočjo preventivnih pogledov).

Preventivne programe delimo na:
- sistematske preventivne preglede
- namenske preventivne preglede (pregled določene populacije za odkrivanje specifičnih dejavnikov tveganja, npr. strostniki, kadilci,…)
- programirano zdravstveno-vzgojo delo (predavanja, delavnice,…)


1. Preventivni programi v otroštvu:
- sistematski pregledi (1; 3; 6; 9; 12; 18 mesecev; 4,5 mesecev cepljenje; 3 leta psihološki test; 5 let logopedski test)
- namenski pregledi (dojencči v 2. mesecu, otroci po sistematskem pregledu če so ugotovljene nepravilnosti, pred vstopom v vrtec, pred odhodom na organizirano letovanje, pred zdraviliškim zdravljenjem, v okviru preprečevenja širjenja nalezljivih bolezni, ob pojavu epidemij nalezljivih bolezni)
- patronažni obiski (6 obiskov v 1. letu starosti, patronažni obiski pri otroku v 2. in 3. letu starosti)
- UZ kolkov (ob rojstvu, v 3. mesecu)
- cepljenja

2. Preventivni programi v šolskem obdobju:
- sistematski pregledi (pred vstopom v šolo; v 1., 3. ,5. ,7. razredu; v 1., 3. letniku; mladine izven rednega šolanja v 18. letu)
- namenski pregledi
- cepljenja
- programirana zdravstvena vzgoja
- dodatna obravnava vedenjsko in razvojno motenih otrok
- izdaja zdravniškega mnenja potrebnega za nadaljnje šolanje
- pregled vrhunskih športnikov

3. Preventiva v odraslem obdobju:
- sistematski pregledi
- namenski pregledi
- programirano zdravstveno-vzgojno delo
- preventivni programi študentov (sistematski pregledi prvih in zadnjih letnikov, namenski pregledi, cepljenje, programirana zdravstvena vzgoja)

4. Preventivni programi v nosečnosti:
- do deset sistematskih pregledov v nosečnosti in dve UZ preiskavi
- odkrivanje okuženih s povzročitelji toksoplazmoze, sifilisa in hepatitisa B
- obisk patronažne sestre pri otročnici in nosečnici
- zdravniški pregled po porodu, spontani ali umetni prekinitvi nosečnosti
- indirektni Coombsov test pri vsaki nosečnici in Rh desenzibilizacija v 28. tednu nosečnosti
- kariotipizacija in genetsko svetovanje po 35. letu starosti
- svetovanje o načrtovanju družine
- šola za starše
- individualno svetovanje in izdaja materinske knjižice

5. Preventivni programi na delovnem mestu:
Na posameznikov odnos do dela vplivajo narava dela, vrednostne lastnosti in pa družbena klima, ki skupaj z drugimi okoliščinami oblikujejo odnos do dela. Ob porušenem razmerju teh dejavnikov lahko pride do odklona:
- beg v delo
- beg pred delom (bolniški stalež, dodelitev lažjega dela, skrajšan delovni čas, invalidska upokojitev)

Danes se največ ukvarjamo z delavci zaposlenimi v industrijskih panogah, gozdarstvu in gradbeništvu, postopno pa v prvi plan proučevanja obremenitev stopajo obremenitev čutil, prisilni položaji telesa in udov ter ponavljajoče se in natančno delo malih mišičnih skupin, monotonija, vsiljen delovni ritem, zunaj dela pa stres, preutrujenost in negotovost.

Zdravnik DM je postavljen tudi pred zahtevno nalogo ocenjevanja delazmožnosti, pripraviti je potrebno dokumentacijo za oceno na invalidski komisiji, itd. Naš cilj pa je celostna obravnava bolnika, zato se je potrebno vključiti v preventivne programe, vključno s preventivo na delovnem mestu.

6. Preventiva v starosti:
Cilj je obdržati vitalnost in delovanje vseh organskih sistemov ter preprečiti osamitev bolnika od družine ter vzdrževanje samostojnosti. Zdravstveno-vzgojno delo pri starostnikih je potrebno pri padcih, zgodnjem odkrivanju raka, napačni ali pretirani uporabi zdravil, prehrani, telesni neaktivnosti, pri povečanem krvnem tlaku, socialni izolaciji, upadu zaznavnih funkcij, glede osteoporoze, kajenja, nalezljivih bolezni.

Primarna preventiva obsega preprečevanje:
- bolezni srca in ožilja (prenehanje kajenja, normalizacija krvnega holesterola in tlaka, redna telesna aktivnost,…)
- zdraviti bol. (prenehanje kajenja, izogibanje čezmernemu sončenju, zdrava prehrana,…)
- poškodb
- kroničnih pljučnih bolezni
- osteoporoze
- nalezljivih bolezni

Metode primarne preventive pa so:
- svetovanje o zdravem načinu življenja, vendar je te potrebno res temeljito prepričati, da bi bilo zanimivo
- imunizacija (cepljenje proti gripi, tetanusu, klopnemu meningitisu, pred potovanji v endemska območja)
- zdravila (preventiva koronarnih bolezni)

Sekundarna preventiva:
Usmerjena v odkrivanje predkliničnih stopenj bolezni (raki, sladkorna bolezen, hiperlipemije, arterijska hipertenzija, vid, ustna votlina)

Terciarna preventiva:
Namenjena zdravljenju in preprečevanju napredovanja bolezni. Ta vrsta je pri starostnikih najpogostejša. Po sistematičnem diagnostičnem postopku pri starostniku takoj začnemo z zdravljenjem.
Naloga družinskega zdravnika ni le poznati posebnosti bolezni in zdravja v starosti, prepoznati dejavnike tveganja in zgodnjih znakov bolezni, temveč tudi znati poslušati bolnika, ga razumeti in naučiti z boleznijo živeti. Bolnika je treba pripraviti na invalidnost, upokojitev in smrt.


PREVENTIVNI PROGRAMI V AMBULANTAH SM / DM

Za uspešno zdravljenje in vodenje bolezni je potrebno dolgotrajno sodelovanje med bolnikom in zdravnikom. Nadzorovanje bolezni zahteva poduk bolnika, da bo lahko sam obvladal svojo bolezen kadar je v remisiji, in kako ukrepati ob poslabšanju stanja. Obenem pa vodenje bolezni pomeni tudi poznavanje bolnikovega načina življenja, tako da lahko zdravljenje in vodenje bolezni potekata čimbolj uspešno.

Priporočljiva je stopenjska obravnava bolnika, namen katere je zdravljenje s kar najmanj zdravili. Prvi pogoj za zdravljenje je bolnikovo poznavanje bolezni in njegov pristanek na zdravljenje. Nujna je izbira pravilne medikacije. Natančen nadzor bolnikovega stanja in njegovega odgovora na zdravljenje je ključen za uspeh.

Cilj je načrtovanje takšnega zdravljenja, ki bo sprejemljivo za oba – bolnika in zdravnika. Zagotoviti pa si moramo bolnikovo sodelovanje, saj gre za zelo dolgotrajen proces in dolgotrajno partnerstvo.

Sodelovanje in spremljanje, kako se drži načrta zdravljenja, kako spreminja nezdrave življenske vzorce in način življenja, ugotavljamo pri kontrolnih pregledih. Takrat preverimo stanje kronične bolezni, pregledamo bolnika, iščemo morebitne bolezenske znake in opravimo potrebne preiskave. Kontrolni pregledi zaradi kardiovaskularnih bolezni so lahko pri zdravniku SM, specialistu, v bolnišnici ali pri vseh, lahko pa jo zdravimo tudi doma s pomočjo patronažnih sester.

Bolnika napotimo k specialistu / v bolnišnico, ko je:
- ogroženo njegovo življenje
- sam ni sposoben urejati svoje bolezni
- znaki bolezni niso značilni
- potrebujemo diferencialno diagnostično pomoč
- slabšanje kronične bolezni
- odgovor na zdravljenje ni zadovoljiv
- potrebni so dodatni diagnostični postopki

Pogosto vprašanje je, koga zdraviti, saj preventivni pregledi odkrijejo množico ljudi, ki so zaradi prisotnosti dejavnikov tveganja ogroženi za razvoj kronične bolezni. Po drugi strani pa včasih nenormalnim rezultatom ne sledimo; bolezen ugotovimo, vendar je dolgoročno ne zdravimo uspešno.

Toda približno 80 prebivalcev obišče izbranega zdravnika vsaj enkrat v treh letih in prav ti obiski so izredna priložnost za promocijo zdravja in preprečevanje bolezni.