Deontologija - Gladovna stavka

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (gladovna_stavka.doc)gladovna_stavka.doc39 kB
Snemi datoteko (gladovna_stavka.ppt)gladovna_stavka.ppt364 kB
(Word in PowerPoint)
za vsa vprasanja se obrni na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
-----------------

Moj mali slovarcek:

Stavka (po SSKJ):
1. Prenehanje dela za dolocen cas zaradi ekonomskih, politicnih zahtev delavcev.
2. V zvezi gladovna stavka: protestno odklanjanje jedi z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev.

Gladovna stavka (kot pravijo v Svetovnem zdravniškem združenju):
Gladovno stavka oseba, ki v popolni posesti duševne sposobnosti izjavi, da bo zacela gladovno stavkati in ki dalj casa zavraca vsako hrano in/ali tekocino.


Za osvežitev spomina:
Svetovno zdravniško združenje (SZZ) – predstavlja prostovoljna, poklicna, nacionalna zdravniška združenja. Clanica je tudi Slovenija – Slovensko zdravniško društvo.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) – je politicna tvorba in je del OZN.

SZZ

- vsakoletne skupšcine
- smernice, vodila za delovanje nacionalnih zdravniških združenj
- brez politicne moci
- Ženevsko zdravniško zaobljubo = vodilo delu in vedenju zdravnikov – temeljni dokument SZZ

ima vsako leto srecanja –. Kar tam sprejmejo, so smernice, vodila za delovanje nacionalnih zdravniških združenj. SZZ pa nima politicne moci. Tako so sprejeli tudi, ki naj bi bila.


V zvezi z našo temo naj spomnimo na nekatera dejstva:
- bolnikovo zdravje je prva zdravnikova skrb;
- nacionalni, verski, politicni, rasni predsodki se ne smejo vriniti med zdravnika in bolnika;
- v najvecji možni meri spoštovati clovekovo življenje;
- molcecnost o bolnikovi bolezni tudi po njegovi smrti;

Poleg tega se

Vsa dolocila SZZ se naslanjajo na splošno Deklaracijo o clovekovih pravicah (ki jo je sprejela OZN) ter seveda na Deklaracijo iz Lizbone o pravicah bolnikov (svobodna izbira zdravnika, odklonitev zdravljenja, varovanje podatkov, itd.).

Deklaracija o gladovnih stavkah

- sprejeta na Malti (43. skupšcina), November 1991;
- problematika:
1. Ce bolnik gladovno stavka, to (lahko) privede zdravnika med dva nasprotujoca si vrednostna sistema:
a) Moralna dolžnost vsakega cloveka je spoštovati svetost življenja. Še posebej to velja za zdravnika, ki s svojim znanjem rešuje cloveška življenja in mora po najboljših moceh skrbeti za korist svojega bolnika.
b) Spoštovanje bolnikove volje. Zdravnik mora, preden izvede kakršenkoli poseg na bolniku, dobiti nedvoumen pristanek bolnika (bolnik mora biti seznanjen z vsemi podrobnostmi posega in svojega stanja). Izjema so le nujni primeri, ko zdravnik ukrepa, kot misli, da bo bolniku najbolj koristilo.

2. V nekem trenutku lahko stavkajoci pade v komo in je v smrtni nevarnosti. Bolnik je pred tem izrecno prepovedal vsakršno predhodno oživljanje. Ce se zdravnik odloci za poseg, krši nacelo, da bo spoštoval bolnikovo voljo. Ce pa zdravnik ne ukrepa, bo bolnik zanesljivo umrl. S tem pa zdravnik krši moralno dolžnost spoštovati svetost življenja.

Še to:
- ko zdravnik sprejme skrb za stavkajocega, se med njima vzpostavi prednostno razmerje zdravnik – bolnik, kar pomeni, da zdravnik sprejme vse odgovornosti in dolžnosti, ki iz tega izvirajo.
- zdravnik ne sme upoštevati mnenja oseb, ki jim bolnikova korist ni prva skrb.
- bolnik mora imeti možnost izbire drugega zdravnika, ce je stavkajoci proti vsakršnemu oživljanju, zdravnik pa ne potrdi, da bo to prezpogojno spoštoval.

Skupšcina sklene – vodila zdravnikom za oskrbo oseb, ki gladovno stavkajo.
Temeljno nacelo: spoštovanje svetosti življenja, zato predlagajo zdravnikom, ki skrbijo za osebe, ki gladovno stavkajo, naslednja vodila:
1. Eticna vodila:
a) Zdravnik naj bo seznanjen z bolnikovo kartoteko, ce je le mogoce.
b) Pred zacetkom stavke mora zdravnik bolnika temeljito pregledati.


c) Zdravnik in zdravstveno osebje ne smeta izvajati pritiska na bolnika, naj konca stavko; prenehanje stavke ne sme biti pogoj za dajane zdravniške oskrbe.


d) Zdravnik mora stavkajocega natancno seznaniti z morebitnimi klinicnimi posledicami stavke za njego zdravje – le tako lahko omogocimo bolniku, da se bo ustrezno odlocil;

Zanimivo: Ce je potrebno, naj sodeluje prevajalec.
e) Stavkajoci mora imeti možnost dobiti mnenje drugega zdravnika oziroma si izbrati drugega zdravnika za svojo oskrbo. Zapornik, ki gladovno stavka, mora prav tako imeti možnost izbrati drugega (nezaporniškega) zdravnika.

f) Stavkajoci vcasih pristane na zdravljenje okužbe ali povecanje odmerka tekoce hrane (tudi intravenske odmerke fiziološke raztopine), zato mora zdravnik to predlagati. Ce ne pristane na ta posredovanja, naj zdravnik predlaga še druge oblike oskrbe, vendar nikoli ne sme ravnati proti bolnikovi volji.

2. Navedbe o željah bolnika:
Zdravnik mora dnevno preverjati bolnikovo odlocitev, ali bo s stavko nadaljeval ali jo bo prekinil. Dajati mora bolniku le tisto oskrbo, ki jo je ta pripravljen sprejeti, in sicer vsak dan. Podatke o tem mora zdravnik vpisati v bolnikovo osebno kartoteko in morajo ostati zaupni.

3. Umetno hranjenje:
V nekem trenutku lahko stavkajoci izgubi razsodnost ali pade v komo. V tem primeru ravna zdravnik tako, kot misli, da je za bolnika najbolj koristno. Upoštevati mora sicer odlocitve, ki jih je sprejel med predhodnim zdravljenjem stavkajocega, vendar je odlocitev o (ne)ukrepanju še vedno zdravnikova.

4. Prisila:
Stavkajocega je treba zašcititi pred dejanji prisile; po potrebi ga je treba lociti od drugih stavkajocih.

5. Družina:
Zdravnik mora obvestiti svojce stavkajocega, da je bolnik zacel gladovno stavkati, razen ce tega stavkajoci ni izrecno prepovedal.

You have no rights to post comments