Katastrofna medicina (2002)

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (katastrofna_medicina_-_popravljena_verzija.doc)katastrofna_medicina_-_popravljena_verzija.doc40 kB
Definicije

Katastrofa
Dogodek, pri katerem pride do motenj v skupnosti in zahteva aktiviranje vseh služb na določenem območju v posebno velikem obsegu (možen primer za Slovenijo: potres).

Velika nesreča (Mass casualty incident)
Nesreča, pri kateri pride do potreb po večjem številu ekip in opreme ter je potrebno vključevanje dodatnih virov (ljudi, opreme, vozil) (npr. večja avtomobilska nesreča, letalska nesreča, nesreče na velikih prireditvah, …). V teh primerih ne pride do motenj v skupnosti temveč do vključitve dodatnih kapacitet.

Zaradi obsežnosti snovi smo se v seminarju omejili na predstavitev načina organizacije zdravstvene oskrbe ob katastrofah na predbolnišničnem nivoju.


Nivoji organizacije zdravstvene službe v primeru velikih nesreč

Ob velikih nesrečah poteka organizacija zdravstvene oskrbe na treh nivojih:
1. Delo na mestu nesreče – oskrba velikega števila poškodovancev
2. Transport
3. Delo v bolnišnici

Delo na mestu nesreče obsega:
1. zagotavljanje varnosti ponesrečencev in reševalcev, za kar običajno skrbijo druge službe (npr. policija),
2. vodenje, ki ga prevzame glavni zdravnik oz. zdravnik, ki prvi pride na kraj nesreče,
3. zveze, ki omogočajo koordinirano delovanje vseh nivojev oskrbe,
4. ugotavljanje stanja,
5. triažo, ki jo opravljata triažni (pred terapijo) in retriažni zdravnik (pred prevozom v bolnišnico oz. druge ustanove),
6. terapijo (izvajajo jo ekipe za oskrbo poškodovancev pod vodstvom vodje ekip in glavnega zdravnika) in
7. transport.

Triažne kategorije:
1. T1 - Zelo hudo poškodovani posamezniki, ki potrebujejo takojšen prevoz v bolnišnico.
2. T2 - Poškodovanci z resnimi poškodbami, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, a nimajo prednosti pred T1 (lahko počakajo na transport).
3. T3 - Lažje poškodovani pacienti, ki navadno lahko hodijo oz. po zdravstveni oskrbi ne potrebujejo posebne pomoči zdravstvenih ekip in jih je običajno možno prepeljati z avtobusi ali kakim drugim prevoznim sredstvom (ne nujno z reševalnim vozilom).
4. T4 - Posamezniki s tako hudimi poškodbami, da jim ne moremo več pomagati niti s takojšnjim prevozom v bolnišnico. Tem poškodovancem lahko le lajšamo bolečine in jim nudimo pomoč psihologa ali duhovnika.


Osebje, ki sodeluje pri reševanju ob velikih nesrečah

Glavni zdravnik
Nahaja se v neposredni bližini mesta nesreče in mesta zdravstvene oskrbe. Imeti mora pregled nad celotno situacijo ter vodi evidenco o prihodu reševalnih ekip. Razpolaga s podatki o številu poškodovanih v posameznih triažnih kategorijah (glej zgoraj). Glavni zdravnik tudi odredi zbirno mesto za poškodovance in določi zahteve po dodatnih kadrih in opremi, kadar je to potrebno. Vlogo glavnega zdravnika prevzame zdravnik, ki prvi pride na kraj nesreče.

Triažni zdravnik
Je na samem mestu nesreče in izvaja triažo, določa triažne kategorije (T1, T2, T3, T4) in poroča glavnemu zdravniku. Med triažo izpolnjuje triažni karton, ki mu omogoča pregled nad številom poškodovancev v posamezni kategoriji, poleg tega izpolnjuje tudi kartone poškodovancev, na katere se zapisujejo vsi podatki o poškodbah, terapiji, … in jih poškodovanci nosijo s seboj (običajno obešene okrog vratu).

Retriažni zdravnik
Pred prevozom preveri triažne kategorije posameznih poškodovancev. V primeru, da se stanje posameznega pacienta spremeni, lahko retriažni zdravnik spremeni njegovo triažno kategorijo in da prednost drugim poškodovancem. Smisel retriaže je torej čim bolj učinkovito uporabiti razpoložljiva reševalna vozila ter tako omogočiti čimprejšnji prevoz.

Koordinator prevozov
Nahaja se v bližini mesta zdravstvene oskrbe in parkirnega mesta za reševalna vozila. Je v povezavi s policijo ter tako vozilom zagotavlja stalno dostopnost do mesta nalaganja poškodovanih. Zbira podatke o tem, v katero bolnišnico, kdaj in s kom bodo prepeljali posamezne poškodovance. Kontaktira tudi s Štabom civilne zaščite ter preverja razpoložljivost reševalnih vozil na širšem območju. Organizira tudi druge vrste prevozov (npr. avtobusi za triažno kategorijo T3) ter v primeru povečanih potreb naroča dodatna vozila.

Oskrbnik (logist)
Zbira podatke o potrebni opremi in potrošnem materialu ter zagotavlja dostavljanje tega materiala na mesto zdravstvene oskrbe. V primeru večurnih reševalnih akcij skrbi tudi za osebje na mestu nesreče (pijača, hrana, dodatna oblačila, …).

Ekipe za oskrbo poškodovancev
Nahajajo se na samem mestu zdravstvene oskrbe, paciente oskrbijo in pripravijo za transport. Vodi jih vodja ekip za oskrbo poškodovancev.


Koordinator v bolnišnici
Njegova naloga je obveščanje posameznih bolnišničnih oddelkov o nesreči ter posredovanje informacij o pričakovanih pacientih. Poskrbi za aktivacijo načrta dela ob veliki nesreči in usklajuje priprave na sprejem velikega števila poškodovanih.

Oseba iz centra za obveščanje (112)
O veliki nesreči obvesti vse službe (policija, gasilci, …) ter skrbi za koordinirano delovanje le-teh s službo nujne medicinske pomoči.

Na mestu nesreče so vedno prisotni tudi mediji, kar lahko postane moteče za poškodovance, predvsem pa za reševalno osebje. Zato je potrebno določiti mesto za novinarje, ki naj se nahaja v varni razdalji od mesta nesreče (ter predvsem mesta zdravstvene oskrbe) ter medijem pojasniti situacijo in jim posredovati osnovne podatke. Dostop do mesta nesreče oz. preprečitev dostopa je pristojnost policije.


Zaključek

Velike nesreče se ne dogajajo vsak dan, a kljub temu se lahko zgodijo v vsakem trenutku in vsakemu izmed nas. Zato je še toliko bolj pomembno, da smo nanje dobro pripravljeni ter da v ključnih trenutkih znamo trezno reagirati. V velikih nesrečah je prav tako kot znanje medicine, potrebno obvladati veščine organizacije in vodenja, zato je zelo pomembno, da imamo že vnaprej pripravljene načrte, po katerih bomo ravnali, ko bo šlo kaj narobe.


Viri in literatura

1. E. Stok: Organizacija zdravstvene službe ob velikih nesrečah (Gradivo za seminarje Organizacija zdravstvenega varstva v primeru velikih nesreč).
2. E. Stok: Sodelovanje različnih služb in koordinacija pri velikih nesrečah, 4. regijski seminar o urgentni medicini. Oktober 1999, Brdo pri Kranju.

You have no rights to post comments

Uporabniški račun