(PDF, 7 strani)
SOCIALNA MEDICINA, ŠOLSKO LETO 06/07
IZPITNA VPRAŠANJA IZ SEMINARSKIH TEM
SEMINAR 1
1. Obkrožite pravilne trditve (MOŽNIH JE VEČ ODGOVOROV):
a) V Sloveniji se cepiva proti gripi še ne uporablja, zato je tako majhna precepljenost posebno med starostniki nad 65 let.
b) Streptococcus pneumoniae povzroča naslednje invazivne bolezni: pljučnico, meningitis in bakteriemijo.
c) Pnevmokokne bolezni ne predstavljajo velikega zdravstvenega problema v državah v razvoju.
d) Precepljenost starostnikov proti akutnim okužbam dihal v Sloveniji je približno enako visoka kot v zahodni Evropi in ZDA.
e) Eden izmed razlogov za nizko rabo pnevmokoknega cepiva je nepoučenost o posledicah okužbe s S. pneumoniae.
2. Obkrožite pravilne trditve (MOŽNIH JE VEČ ODGOVOROV):
a) Predvsem pri starostnih skupinah nad 65 let je gripa pomemben faktor smrtnosti.
b) Cepljenje s pnevmokoknim cepivom se priporoča le ljudem s pomanjkljivim imunskim sistemom, zdravim starostnikom nad 65 let pa ne.
c) Po cepljenju starostnikov s pnevmokoknim cepivom v kombinaciji s cepivom influence pade tveganje za smrt za 80.
d) Tako pnevmokokno cepivo kot cepivo influence krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ju tako ni potrebno plačati nič.
e) Uporaba obeh cepiv v Sloveniji je zelo dobra in smo lahko vzor zahodnim državam Evrope in ZDA.
SEMINAR 2
1. Proti katerim nalezljivim otroškim boleznim se otroci v Sloveniji obvezno cepijo
a) tuberkuloza
b) ošpice
c) rdečke
d) norice
e) gripa
2. Katerih otroških nalezljivih bolezni ni bilo pri nas že več kot 10 let
a) mumps, rdečke in ošpice
b) oslovski kašelj in mumps
c) davica in otroška paraliza
d) davica in tetanus (neonatalni)
e) oslovski kašelj in otroška paraliza
SEMINAR 3
1. Kdaj in kje je zaživel projekt SZO Zdravo mesto
ODG: Zaživel je leta 1986 v Lizboni.
2. Kaj je glavni cilj projekta Zdravo mesto
ODG: Glavni cilj je, da postane zdravje izrazita skrb vseh, tako upravnih organov, kot javnega in zasebnega sektorja.
SEMINAR 4
1. Indeks KEP je:
a. kazalnik odnosa prebivalcev do zobozdravstvene dejavnosti v posamezni državi in zavzema vrednosti med 0 in 1;
b. kazalnik, ki nam pove, koliko zob je zaradi kariesa zbolelih (K), izdrtih (E) ali plombiranih (P) na prebivalca;
c. kazalnik, ki nam pove, koliko zob v ustni votlini je na novo skonstruiranih (K), eliminiranih zaradi slabe ustne higiene (E) in koliko jih ima prevleko (P);
d. kazalnik, ki nam pove, pri kateri starosti otrok dobi prvo plombo;
e. mednarodna ocena učinkovitosti nacionalnega preventivnega zobozdravstvenega programa.
2. Kdo je v največji meri odgovoren za posameznikovo (oralno) zdravje
a. Vlada Republike Slovenije
b. Inštitut za varovanje zdravja
c. zobozdravniki
d. starši
e. posameznik sam.
SEMINAR 5
1. Obkroži pravilne trditve, ki so povezane s prezgodnjo umrljivostjo v Sloveniji:
a) V Sloveniji umre prezgodnje smrti trikrat več žensk kot moških.
b) Pri ženskah med neoplazmami prevladuje rak dojke.
c) Najpogostejši vzrok prezgodnje smrti pri moških so bolezni prebavil.
d) Najbolj ogrožena je starostna skupina od 20-24 let.
2. Raziskave glede števila prezgodnjih smrti in njihovih vzrokov po posameznih statističnih regijah Slovenije kažejo, da:
a) ljudje prezgodaj umirajo predvsem na zahodu Slovenije.
b) je prezgodnja umrljivost večji problem v vzhodnem delu Slovenije, kjer so glavni vzrok smrti bolezni obtočil.
c) so vzroki prezgodnje umrljivosti v zahodni Sloveniji največkrat bolezni obtočil.
d) se razlike med vzhodom in zahodom glede pričakovane življenjske dobe počasi zmanjšujejo.
3. Med poročenimi moškimi so najpogostejši vzrok(i) smrti:
a) kardiovaskularne bolezni
b) bolezni prebavil
c) novotvorbe
d) poškodbe.
4. Med samskimi moškimi so najpogostejši vzrok(i) smrti:
a) novotvorbe
b) poškodbe in zastrupitve
c) bolezni dihal.
5. Za prezgodnjo umrljivost velja:
a) So smrti, ki nastopijo pred 65. letom starosti.
b) So smrti, ki nastopijo zaradi nesreče ali zastrupitve, ne glede na starost.
c) Njeno socialno in ekonomsko izgubo ocenimo glede na število smrti v primerjavi s številom rojstev v določenem letu.
d) Njeno socialno in ekonomsko izgubo ocenimo s pomočjo kazalnika izgubljenih let potencialnega življenja.
SEMINAR 6
Na zaznavanje lastnega zdravja vplivajo (Obkroži pravilni odgovor):
a) samo telesni dejavniki
b) telesni in duševni dejavniki
c) gre za preplet številnih dejavnikov
d) okoljski dejavniki
Zaznavanje lastnega zdravja je (Obkroži pravilni odgovor):
a) subjektivna ocena lastnega zdravja na podlagi počutja in splošnega zdravstvenega stanja
b) objektiven prikaz lastnega zdravja na podlagi izvidov medicinskih preiskav
c) subjektiven in objektiven prikaz lastnega zdravja na podlagi svoje ocene in pregleda pri zdravniku
d) subjektivno zaznavanje svoje duševnosti v povezavi s samozdravljenjem
SEMINAR 7
1. Kaksne so vloge zdravnika v telemedicini
ODG. vzpostavitev programa, ukrepanje ob odstopanjih, dolocitev primernosti pacientov za vkljucitev v program)
2. Za katero skupino pacientov je tak nacin prenosa informacij najustreznejsi
ODG. za paciente s kronicnimi obolenji, katerih zdravljenje je dolgotrajno)
SEMINAR 8
1. Kaj predstavlja največji problem alkopops pijač
a) nizka cena
b) visoka vsebnost kalorij
c) uporaba cenenih žganih pijač
d) sadni okus in vonj, ki zakrijeta okus alkohola
e) drugo
2. Naštej vsaj 3 projekte oz. institucije, ki se aktivno borijo proti uporabi alkohola med mladimi.
ODG: Ministrstvo za zdravje, Inštitut za varovanje zdravja, Medicinska fakulteta Ljubljana (Katedra za družinsko medicino), Športna unija Slovenije, fundacija Z glavo na zabavo, Društvo študentov medicine Slovenije, Odsev se sliši, Karitas, Svet za preventivo, Zavod Med.Over.Net
SEMINAR 9
Fetalni alkoholni sindrom je (obkroži pravilne odgovore):
a) Prirojena razvojna motnja, spremlja jo blažja ali hujša duševna prizadetost, je posledica pitja alkohola med nosečnostjo.
b) Plod ima manjšo koncentracijo alkohola v krvi kot mati.
c) Otrok se rodi z normalno telesno težo in višino, kasneje pa ima slab apetit in slabo pridobiva na teži.
d) Deficit povezan s FAS traja celo življenje.
e) V Sloveniji in tudi drugod po Evropi je prisotnost fetalnega alkoholnega sindroma 1 do 3 na 1000 živorojenčkov.
Razširjenost FAS je (obkroži pravilne odgovore)
a) V Sloveniji ne poznamo primerov otrok z fetalnim alkoholnim sindromom.
b) V Sloveniji je tako kot drugje po Evropi prisotnost FAS pri 1 do 3 na 1000 živorojenčkov.
c) Pojavnost FAS variira med različnimi etničnimi skupinami in rasami.
d) Pri materah, ki imajo že enega otroka z FAS, je verjetnost da bo prizadet še naslednji otrok celo 25.
e) Oče ne more s prekomernim pitjem alkohola pred oploditvijo negativno vplivati na plod.
SEMINAR 10
1. Katera izmed pogostih zastrupitev otrok je posebnost, značilna za naše kraje
a) s kemikalijami (v obliki čistil, detergentov, praška za pomivalni stroj)
b) z zdravili
c) s strupenimi sobnimi rastlinami
d) z gobami
2. Katera zastrupitev otrok je najpogostejša v Sloveniji
a) s kemikalijami (v obliki čistil, detergentov, praška za pomivalni stroj)
b) z zdravili
c) s strupenimi sobnimi rastlinami
d) z gobami
SEMINAR 11
1. Katera skupina prebivalstva med naštetimi ima najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi prometnih nezgod v Sloveniji:
a) otroci
b) mladostniki
c) mladostniki in mlajši odrasli
d) odrasli, starejši od 45 let
e) odrasli, starejši od 65 let
2. V prometnih nesrečah umirajo:
a) a)ženske 3X pogosteje kot moški
b) b)moški 3X pogosteje kot ženske
c) c)ženske 5X pogosteje kot moški
d) d)moški 5X pogosteje kot ženske
SEMINAR 12
VPRAŠANJI NISTA PRIMERNI, KER STA BREZ PRAVILNIH ODGOVOROV
SEMINAR 13
1. Najpogostejši bakterijski povzročitelj spolno prenosljivih bolezni je: a) Mycoplasma genitalium b) Clamydia trachomatis c) Neisseria gonorrhoeae d) Treponema pallidum e) Gardnerella vaginalis
2. Katere spolno prenosljive okužbe učinkovito preprečimo s preventivnim cepljenjem:
a) okužbo s klamidijo
b) okužbo z določenimi genotipi HPV
c) gonorejo
d) sifilis
e) okužbo s HIV.
SEMINAR 14
1. Kateri model sistemov zdravstvenega varstva imajo v Nemčiji:
a) Beveridgeov državno vodeni model
b) Bismarckov partnersko-zavarovalniški sistem
c) tržno naravnani sistem
2. Katera trditev ni pravilna v zvezi z Beveridgeovim sistemom:
a) zdravstvene storitve so v glavnem javno financirane
b) zdravstvene storitve so vodene in upravljane s strani države
c) takšen sistem je značilen za Ameriko
d) je tipično partnersko upravljan sistem zdravstvenega varstva
SEMINAR 15
1. Vrste zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji:
a) obvezno
b) delno
c) dodatno dopolnilno
d) daljnoročno
2. Pravilo vzajemnosti pomeni:
a) vsi plačujejo prispevke v enakem deležu od svojega dohodka, koristijo pa jih le tisti, ki zbolijo
b) vsi plačujejo prispevke v enakem deležu od svojega dohodka in jih tudi koristijo v enakem deležu
c) vsak prispeva po svojih zmožnostih
d) vsak zavarovanec plačuje enako premijo
SEMINARJA 16 in 17
Kaj je paliativna oskrba
a) nega bolnega novorojenčka
b) skrb za ostarele v domu upokojencev
c) oskrba bolnikov z napredovalo neozdravljivo boleznijo
d) preventiva pred nalezljivimi boleznimi
Kdo je v Sloveniji začel z razvojem paliativne oskrbe
a) Rdeči križ Slovenije
b) društvo Hospic
c) program ZORA
d) Inštitut za varovanje zdravja
SEMINAR 18
1. Incidenca je:
a) število na novo odkritih primerov raka v točno določeni populaciji v enem koledarskem letu
b) število umrlih za rakom na 1000 prebivalcev v enem letu
c) število živih z rakom na določen datum
2. Katere zbirke vsebuje Cancer Mondial
a) Register raka za Slovenijo
b) Globocan 2002
c) Podatki umrljivosti iz baze podatkov WHO
d) Evidenca preventivnega zdravstvenega varstva odraslih
SEMINAR 19
1. Cigaretni dim je razvrščen po IARC klasifikaciji v:
a) v skupino karcinogenov 1
b) v skupino karcinogenov 2
c) v skupino karcinogenov 3
d) v skupino karcinogenov 4
2. Azbest povzroča:
a) raka debelega črevesa
b) raka dojke
c) raka popljučnice
d) raka danke
3. HPV virus povzroča:
a) raka materničnega vratu
b) raka pljuč
c) raka želodca
d) raka debelega črevesa
SEMINAR 20
1. Poškodbe pri delu
a) so eden glavnih problemov sodobne družbe
b) niso zelo pomembne, saj se le redko pripetijo
c) lahko učinkovito spremljamo zaradi njihove vzročne povezave z nezgodami
d) zelo obremenijo posameznika, organizacije in družbe pa ne
2. Preventiva:
a) deli se na primarno, sekundarno in terciarno
b) se ne deli, saj je zelo okrnjena in nepomembna
c) terciarna preventiva zmanjšuje posledice poškodbe preden je do le te prišlo
d) danes se ne uporablja več epidemiološki model, pri katerem se poškodbe obravanava kot infekcijske bolezni
SEMINAR 21
1. Visokopražni program za zdravljenje in preprečevanje posledic odvisnosti od drog je:
a) substitucijski metadonski program
b) program, s katerim poskušajo odpraviti odvisnost od drog; zahteva se abstinenca
c) program za zmanjševanje škode (osveščanje, zagotavljanje razkužil, čistil, lateks rokavic, kondomov, testiranje za HIV in hepatitis in cepljenje proti hepatitisu B); uporaba drog se tolerira
2. V kakšni obliki se za potrebe zdravljenja odvisnosti uporablja metadon
a) v obliki tablet
b) raztopina za intravensko injiciranje
c) raztopina, ki jo vzdrževanec na metadonu popije
SEMINAR 22
SKUPINA NI ZASTAVILA VPRAŠANJ ZA IZPIT, ZASTAVLJALA JIH JE VSAKI OD OSTALIH SEMINARSKIH SKUPIN NA PREDSTAVITVAH