Pisna vprašanja (2008-11-12)

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (pisni_izpit_iz_socialne_medicine_12.doc)pisni_izpit_iz_socialne_medicine_12.doc43 kB
PISNI IZPIT IZ SOCIALNE MEDICINE 12. 11. 2008

1. Ženska je v nedeljo zjutraj začela kašljati. V torek popoldne je sklenila, da je zbolela. V petek zvečer se je odločila, da je tako bolna, da mora k zdravniku. V soboto zjutraj je šla k zdravniku. Koliko časa je trajala predsimptomatska faza bolezni
a) 1 dan
b) 2 dni
c) 3 dni
d) 4 dni
e) 5 dni
f) 6 dni

2. Katera ustanova je bila ustanovljena leta 2005 v Kopenhagnu (ali Stockholm Nisem ziher..)
a) Regionalna pisarna WHO za Evropo
b) European Center for Disease Control (ECDC)
c)
d)
e)

3. Po kolikšnem času lahko v Sloveniji zamenjamo osebnega zdravnika brez posebne obrazložitve
a) 1 mesec
b) 6 mesecev
c) 1 leto
d) 2 leti
e) 5 let

4. Ste zdravnik v tržno naravnanem sistemu zdravstvenega varstva. K vam pride 45 letna gospa v menopavzi. Želi dobiti preventivo za osteoporozo. Letna terapija stane 660$. Operacija zloma kolka stane 12.000$. Preprečiti želimo zlom pri 70 letih. Stroškovno se preventiva ne izplača. Kaj od naslednjega velja (možnih več pravilnih odgovorov)
a) Preventivno terapijo lahko še vedno predpišemo.
b) Gospa bo ob zlomu deležna neoperativne obravnave.
c) Upoštevati bi morali tudi stroške rehabilitacije po zlomu, ki so lahko veliki
d) Upoštevati bi morali tudi nematerialne stroške (bolečina..) in izgubo produktivnosti.
e)

5. Katera trditev je pravilna (možnih več pravilnih odgovorov)
a) Pozitivna napovedna vrednost testa ali diagnostična občutljivost je verjetnost, da je bolezen prisotna, če je rezultat testa pozitiven [P(B+/T+)].
b) Pozitivna napovedna vrednost testa ali diagnostična specifičnost je verjetnost, da je bolezen prisotna, če je rezultat testa pozitiven [P(B+/T+)].
c) Negativna napovedna vrednost testa ali diagnostična občutljivost je verjetnost, da je bolezen odsotna, če je rezultat testa negativen [P(B-/T-)].
d) Negativna napovedna vrednost testa ali diagnostična specifičnost je verjetnost, da je bolezen odsotna, če je rezultat testa negativen [P(B-/T-)].

6. Katere trditve držijo v povezavi z Aaronom Antonovskyem
a) Koncept salutogeneze
b) Koncept patogeneze
c) Teorija lokusa kontrole
d) Teorija občutka koherence
e) Kontinuum zdravja

7. Za katero teorijo/model velja naslednje: posameznik verjame, da je grožnja velika, da je posameznik ranljiv, da lahko zmanjša grožnjo in da bo odziv učinkovit
a) Model zdravstvenih prepričanj
b) Teorija upravičene akcije
c) Teorija načrtovanega vedenja
d) Teorija zaščitne motivacije

8. Kaj ustreza naslednjemu opisu: ni le posredovanje vsebine, temveč je tudi nudenje pomoči pri delu, miselno in metodološko usmerjanje in vodenje v novih spoznavanjih
a) Vzgoja
b) Izobraževanje
c) Pouk
d) Učenje
e) Poučevanje

9. Tabela z incidencami bolezni pri izpostavljenih in neizpostavljenih. Izračunaj razmerje obetov za izpostavljene v primerjavi z neizpostavljenimi. (napiši tudi postopek izračuna)

10. Želiš narisati demografsko piramido regije v Sloveniji za preteklo leto. Kaj bo tvoj vir podatkov in kdo ga izdaja

11. Vprašanje iz seminarja o zdravem staranju.

12. Narisano si imel (v enem večjem kvadratku)

DA B

Kaj velja
a) DA (dejavnik A) je nujen in zadosten vzrok za nastanek B (bolezni).
b) DA je nujen, ni pa zadosten vzrok za nastanek B.
c) DA ni nujen, je pa zadosten vzrok za nastanek B.
d) DA ni niti nujen niti zadosten vzrok za nastanek B.
e)


13. Opazujemo populacijo veliko 3000 ljudi. 12 ljudi zboli za boleznijo X, od tega jih 7 umre. Kaj je razmerje 7/12
a) Obolevnost
b) Smrtnost
c) Umrljivost
d)
e)

14. Kaj je razmerje med vsemi živorojenimi in ženskami v rodnem obdobju v enem letu
a) Plodnost
b) Rodnost
c) Nataliteta
d) Reprodukcija
e)

15. Kdaj ima raziskava primerov s kontrolami prednost pred kohortno raziskavo
a) če je pojav/bolezen redka
b) če je pojav/bolezen pogosta
c) če je trajanje bolezni kratko
d)
e)

16. V čem se razlikuje preventiva od drugih medicinskih ved (nekaj v tem smislu)
a) edina ima za ciljno skupino populacijo ali skupine prebivalstva
b) edina uporablja ne-medicinske pristope k obravnavanju problemov
c) edina pristopa k že obolelim prebivalcem
d)
e)

17. Kdo vse sodeluje pri paliativni oskrbi (možnih je več odgovorov)
a) zdravnik
b) medicinska sestra
c) bolničar
d) duhovnik
e) socialni delavec
f) psiholog
g) fizioterapevt
h)

18. Kaj velja za cepivo proti influenzi (možnih več odgovorov)
a) Cepiva v grobem delimo na živa in mrtva.
b) Zaščitenost pred boleznijo je odvisna od stanja prejemnikovega imunskega odziva in skladnosti med cepilnim tipom virusa in virusom, ki okuži človeka.
c)
d)
e)

19. Najpogostejše rakave bolezni pri moških v Sloveniji po Registru raka za Slovenijo so po vrstnem redu:
a) Rak pljuč, rak kože, rak debelega črevesa in danke
b) Rak pljuč, rak debelega črevesa in danke, rak prostate
c) Rak debelega črevesa in danke, rak želodca, rak prostate
d)
e)

20. Kdo v Sloveniji objavlja podatke o stanju nalezljivih bolezni
a) IVZ
b) regionalni ZZV
c) Ministrstvo za zdravje
d) Zdravstveni inšpektorat RS
e) Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja

21. Koga vse lahko v Sloveniji izberemo za osebnega zdravnika (možnih je več odgovorov)
a) zdravnika specialista splošne ali družinske medicine
b) pediatra
c) stomatologa
d) ginekologa
e) dermatologa
f)

22. Kaj je enako kot pripisljivo tveganje
a) razmerje tveganja
b) presežek tveganja
c) relativno tveganje
d) pripisljivi delež
e)


Drugih vprašanj se trenutno ne spomnim, lahko pa vidite, da je kar nekaj novih. Jasno – vsa vprašanja niso dobesedno tako, kot sem jih napisala, najbrž sem si kje kak odgovor čisto izmislila, ampak vsaj za občutek, kaj lahko (po ta novem, očitno) pričakujete. Komentarjev na vprašanja se bom raje vzdržala (zlasti tistih o smiselnosti samih vprašanj,).

Kar se tiče ustnega: vlečeš dva listka, sama sem dobila:
1. primerjava tveganja in obeti (razložiš, kako do česa prideš, potem pa te vpraša, kaj je ena stopnja pred tem (!) – slišati hoče, da mere razdelimo na mere, ki vsebujejo števec v imenovalcu, in mere, ki nimajo števca v imenovalcu.. to je tudi glavna razlika med tveganji in obeti..)
2. različna starostna obdobja kot determinanta zdravja – malo zdrave pameti in dobrih besed 
Ustni je bil hitro mimo, slabih 10 minut mogoče. Mislim, da tokrat nihče ni dobil nižje ocene od pisnega (ker se je nekaj govorilo, da si boš lahko na ustnem tudi “pokvaril” oceno), si jo pa lahko zvišaš. Ko vlečeš listek, ti tudi reče, da si lahko nekaj trenutkov vzameš in se zbereš  Še preden pa se dobro zaveš, pa že imaš oceno v indeksu.

You have no rights to post comments

Uporabniški račun