Nastanek rentgenskih žarkov
a. nastanejo v vakuumski elektronski cevi
b. elektroni izhajajo iz anode
c. velika vecina z elektroni dovedene energije se pretvori v fotone-rentgenske žarke

Racunalniška tomografija (CT)
a. uporablja rentgensko cev
b. uporablja rentgenski film kot sredstvo registracije oslabitve x-žarkov
c. omogoca prikaz anatomskih struktur v razlicnih ravninah

Vodotopna kontrastna sredstva
a. povzrocajo najmanj škodljivih ucinkov, ce so nizkoosmolarna (neionska)
b. so vecinoma trijodirani derivati benzojske kisline
c. se redko uporabljajo v klinicni praksi

Geneticne okvare zaradi ionizirajocih žarkov
a. nastanejo le na gonadnih celicah
b. so lahko vzrok razvojnih malformacij
c. sodijo med stohasticne ucinke

Zašcitni ukrepi pri rentgenskih preiskavah
a. so primarno usmerjeni v zmanjševanje somaticnih okvar
b. so primarno usmerjeni v zašcito profesionalnih radioloških delvcev
c. za najbolj pomemben cilj imajo zmanjševanje povprecne gonadne doze na prebivalca

Znacilnosti punkcijskega mesta:
a. žila poteka površinsko
b. možnost kompresije ob kost
c. primeren lumen žile

Prednosti racunalniško-tomografske angiografije (CTA) v primerjavi z digitalno subtrakcijsko angiografijo (DSA) pri odkrivanju sprememb na arterijah:
a. hitrejša
b. hospitalizacija ni potrebna
c. boljši prikaz drobnih arterij

S katerim endovaskularnim posegom preprecujemo pljucno embolijo
a. aspiracija strdkov iz medenicnih ven
b. vstavitev vena cava filtra
c. embolizacijo vene portae

Kakšna embolizacijska sredstva poznamo
a. trajna
b. zacasna
c. odstranljiva

Kdaj lahko uporabimo tehniko lokalne trombolize
a. pri zožitvah na arterijah
b. pri sveži zapori arterije
c. pri kronicni zapori arterije

Katere radiološke preiskovalne metode so najbolj zanesljive pri ugotavljanju pljucne trombembolije
a. digitalna subtrakcijska angiografija (DSA)
b. magnetno resonancna tomografija (MRT)
c. racunalniška tomografija (CT)

Katere projekcije uporabljamo pri rentegenskem slikanju prsnih organov
a. posteroanteriorna projekcija
b. stranska projekcija
c. aksialna projekcija

Katere trditve ne potrjujejo rentgenske diagnoze pnevmotoraksa
a. ob torakalni steni se nahaja radiolucentno podrocje
b. na rentgenogramu pljuc je vidna plevralna linija, ki je odmaknjena od torakalne stene
c. med plevro in torakalno steno vidimo pljucno žilje


Obkroži klinicna stanja, pri katerih na rentgenogramu prsnih organov lahko vidimo premik mediastinalnih organov v zdravo stran
a. plevralni izliv
b. ventilni pnevmotoraks
c. atelektaza

Obkroži spremembe v malem krvnem obtoku pri srcnem popušcanju vidne na nativnem rentgenogramu pljuc in srca
a. prerazporeditev pljucnega krvnega obtoka
b. intersticijski edem
c. alveolarni edem

Obkroži prednosti ultrazvocne preiskave (UZ) perifernega žilja
a. neinvazivna preiskava
b. ocena zožitev in pretoka
c. uporaba neionskega kontrastnega sredstva

Kako slikamo trebuh pri klinicnem sumu na perforacijo
a. rentgenogram trebuha leže na desnem boku
b. rentgenogram trebuha stoje
c. rentgenogram trebuha leže na hrbtu in rentgenogram prsnih organov stoje ali rentgenogram trebuha leže na levem boku

Katere preiskavne metode uporabljamo v diagnostiki politravmatiziranega bolnika s klinicnimi znaki poškodbe trebuha
a. ultrazvocno preiskavo (UZ) trebuha, racunalniško tomografijo (CT) trebuha
b. magnetno resonancno tomografijo (MRT) trebuha
c. rentgenska kontrastna preiskava želodca in dvanajstnika

Pomen racunanlniško tomografske (CT) preiskave pri bolnikih s tumorjem želodca
a. histološka opredelitev tumorja
b. ocena oblike in širine sluznicnih gub
c. natancna predoperativna zamejitev – staging tumorja

Za slikovni prikaz kostnih elementov lahko uporabljamo
a. rentgensko slikanje
b. vecrezinsko racunalniško tomografijo (CT)
c. Ultrazvocno preiskavo (UZ)

Kostna hipertrofija vključuje
a. periostozo
b. endostozo
c. osteosklerozo

Rentgenski znaki akutnega osteomielitisa vkljucujejo
a. osteolizo
b. periostozo
c. osteosklerozo

Za oceno lokalne razširjenosti osteosarkoma je metoda izbora
a. scintigrafija skeleta
b. magnetno resonancna tomografija (MRT)
c. racunalniška tomografija (CT)

Zakaj je potrebno pri impresisjki frakturi lobanje, vidni na nativnem rentgenogramu glave, opraviti še nativno racunalniško tomografijo (CT) glave
a. da natancneje prikažemo poškodbe podkožja
b. da prikažemo spremembe možganovine
c. da izkljucimo poškodbe vratnih arterij

Naštej glavne radiološke znacilnosti subduralnega v primerjavi z epiduralnim hematomom na racunalniški tomografiji (CT) glave
a. je konkavne oblike
b. povzroca nenaden pomik možganovine
c. poteka preko sutur

Racunalniška tomografija (CT) spinalnega kanala je bolj obcutljiva od magnetno resonancne tomografije (MRT) v prikazu
a. ekspanzivnih procesov hrbtenjace
b. razširjenosti vnetja pri infekcijskem spondilitisu
c. nic od navedenega

Intrakranialno ožilje lahko prikažemo z
a. digitalno subtrakcijsko angiografijo (DSA)
b. racunalniško tomografsko angiografijo (CTA)
c. magnetno resonancno angiografijo (MRA)

Naštejte nekaj prednosti slikanja možganovine z MRT pri otrocih
a. je hitra preiskava
b. omogoci odlicen prikaz kostnih struktur
c. nic od navedenega

Najpomembnejša slabost racunalniške tomografije (CT) pri oceni poškodb hrbtenice v primerjavi z magnetno resonancno tomografijo (MRT) je
a. neustrezen prikaz poškodb skeleta
b. neustrezen prikaz poškodb medule spinalis
c. neustrezen prikaz svežih hematomov paraspinalno in v spinalnem kanalu

Krvni strdek, ki zapira možgansko arterijo pri akutni možganski kapi lahko odstranimo
a. z direktno aplikacijo tromboliticnega zdravila preko mikrokatetra
b. z endovaskularnimi mehanicnimi mikroinštrumenti
c. nevrokirurško z trombektomijo

Ob nenadno nastali dihalni stiski pri majhnem otroku pomislimo tudi na možnost aspiracije tujka v dihalne poti
a. za oceno stanja je pomembna anamneza
b. za diagnozo stanja je rentgenogram pljuč ključnega pomena in lahko prikaže: atalektaze, infiltrat in pljučnico
c. najpogosteje otrok aspirira tujke organskega izvora, ki jih je potrebno odstraniti ob endoskopski preiskavi dihalnih poti

Pri vožnji otrok
a. dojenček je pri vožnji z avtomobilom najbolj varen v narocju odraslih
b. pri vožnji z biciklom in padcu ter udarcu ob krmilo si otrok lahko poškoduje trebušno slinavko in dvanajsternik
c. pri poškodbah glave pri otrocih je oteklina možgan pogosta in lahko neposredno ogroža življenje - oteklino diagnosticiramo z racunalniško tomografijo (CT)

Akutna trebušna bolecina pri otroku
a. potrebna je hitra klinicna ocena stanja
b. pogost vzrok za akutno trebušno bolecino je vnetje slepica
c. Ultrazvocni (UZ) znaki za vnet slepic so: otecen in bolec slepic, hiperemija slepica pri ultrazvocni (UZ) Dopplerski preiskavi, tekocina okoli slepica