Osebnostne motnje

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (osebnostne_motnje.ppt)osebnostne_motnje.ppt408 kB
Osebnostne motnje - značilnosti in pristopi k terapiji
Mojca Z. Dernovšek
Uvod
V psihiatrični praksi glede OM največ nejasnosti in kontroverznosti
Malo raziskovalnega interesa zanjo
Pomembno klinično področje, o katerem zelo malo objektivno vemo
Definicija OM zahteva definicijo osebnosti I
Z uporabo psiholoških značilnosti, ki so različni med posamezniki
Eysenck je konceptualiziral osebnost kot “traits” – značajske poteze, ne pojasni razloge vedenja
V angleščini je 11000 izrazov za opis značajskih potez in psiholoških značilnosti ljudi – to so uspeli skrčiti na 5 faktorjev in nastala je nova teorija (agreeableness, openness, …

With about 600 trait adjectives in the English language, we can give a full characterization of almost all persons. Five hundred of these terms describe negative or maladaptive traits; the remainder, positive traits (Stone 1993, pp. 104–108).
We encounter very few people who show not even one trait that is mildly irritating, socially disadvantageous, alienating, or obnoxious, even though their “negative” traits may be so few and so mild as to fall far short of constituting an Axis II disorder.
Cultural factors enter into the equation. Some persons may be experienced as quite acceptable and ordinary within their own culture, only to be found timid or aggressive or overly fussy when transplanted into a different culture whose norms do not mesh with those of the original culture.

For the character component of personality, which relates to family environment and individual life experiences, the main qualities assigned by Cloninger et al. were
self-directedness,
cooperativeness,
3) self-transcendence: self-forgetful, acquiescent, spiritual, enlightened, and idealistic.
Definicija OM zahteva definicijo osebnosti II
Tudi situacije, v katerih lastnosti ljudi pridejo do izraza niso nepomembne. Neprilagojeno vedenje je redko pod vplivom značaja – če pa je – potem vidimo ponavljanje vzorcev vedenja.


Zgodovina I
Pinel opozoril na pojav 1801
Prichard govoril o “moralni blaznosti” 1835
Lombroso (2/2 19 stol) povezal osebnost in kriminalno kariero nagnjenost k tem dejanjem
Kraepelin uvedel izraz psihopatska osebnost
Zgodovina II
Kretschmer – OM so lahko blažje oblike DM
Henderson razdelil v tri tipe (1930), Schneider v štiri (1950)
Danes ICD – 10 in DSM – IV
Clusters - ABC

Pogostost OM
Težave v definiciji  težave v diagnosticiranji  ni zanesljivih epidemioloških podatkov
Pregledni članek epidemioloških raziskav – Girolamo & Reich 1993
Prevalenca med 3 in 10 .
Antisocialno vedenje v otroštvu napove takšno vedenje kasneje (Robins, 1966)
Definicija OM I
Osebnostne motnje so posebna skupina duševnih motenj, kjer gre raznovrstna stanja in vzorce vedenja, ki so klinično pomembna, saj:
so bolj ali manj trajna in
vplivajo na življenjski slog posameznika,
na način vključevanja posameznika v družbo,
na njegovo učinkovitost in se odražajo v drugačni zaznavi sebe, drugih in širšega okolja.
Definicija OM II
Nekatera od teh stanj se pokažejo že zgodaj v otroštvu, nekatera pa nastanejo kasneje v zgodnji odrasli dobi.
Gre za globoko zakoreninjene in neupogljive vzorce odzivanja in vedenja na  okolje.
Predstavljajo skrajne in značilne odklone od načina, kako posamezni v dani kulturi zaznava, čuti, misli in kao se povezuje z drugimi.
Značilnosti ljudi z OM I
So ranljivi na poseben način – njihov “obrambni psihološki sistem” je ohromljen z OM in zato je skoraj brez obramb.

Pomagamo si z vprašanji, s katerimi strukturiramo pogovor, da ne dobimo vtisa, da: zahteva preveč pozornosti, da nima empatije, da nas dolgočasi s ponavljanjem vedno enih in istih pritožb, da ne sledi navodilom zdravljenja, da ne spoštuje zdravnika, je čustveno nestabilen, socialno neprilagojen, …

Značilnosti ljudi z OM II
Obrambe – kar jih je – so aloplastične.
Za svoje napake krivijo druge in zunanje okoliščine.
V stresnih situacijah (resnični ali navidezni ogroženosti) spreminjajo pravila igre, uvajajo nove postavke ali drugače z vsemi močmi skušajo vplivati na zunanji svet, da bi se spremenil tako, da bi ustrezal njihovim potrebam.
(Nevrotične obrambe so autoplastične – takrat se spreminja notranji svet).
 Strukturiran pogovor z jasnimi cilji – npr. razbremenitev.
Značilnosti ljudi z OM III
Značajski, vedenjski in včasih tudi čustveni problemi so egosintoni.
Osebe ne motijo, se ne pritožuje zaradi njih, zanjo so sprejemljivi in ne čutijo jih kot tuje – kot ljubitelji čebule in česna.
Nasprotno pa so nevrotične motnje egodistonične – oseba ni zadovoljna sama s seboj – zrno peska v čevlju se na zunaj ne vidi a človeka moti.

Pomagamo si z vprašanji:
Kaj je trenutno vaš največji problem?
Na kakšen način vas to moti – (ker moti druge ali ker moti njega)?
Kako mu lahko pomagamo?  Edukacija, pogajanje
Clusters ABC
A – ekscentična skupina
Paranoidna
Shizoidna
shizotipska
B – dramatična skupina
Histionična (seks, zapeljevanje, spogledovanje, romantika, telo)
Antisocilna (denar, moč, kontrola, zabava)
Borderline (bližina, ker se bojijo zavrnitve)
Narcistična (občudovanje)
C – anksiozna skupina
Izogibajoča, odvisnostna, anankastična
Klasifikacija po ICD-10
specifične osebnostne motnje:
paranoidna, shizoidna, disocialna, čustveno neuravnovešena, histrionična, anankastična, bojazljivostna, odvisnostna in narcistična osebnostna motnja.
mešane in drugačne osebnostne motnje ter dolgotrajne osebnostne spremebe, ki so posebne kategorije in imajo vsaka svojo definicijo.
Klinično delo in OM
Večina psihiatrov to diagnozo uporablja pri svojem kliničnem delu
7 bolnikov, ki so bili leta 1986 v VB hospitalizirani zaradi DM, so imeli diagnozo OM (Smith et al 1995).
Najboljše podatke dobimo od svojca ali osebe, ki bolnika pozna vsaj od adolescence in nekateri psihiatri se ogibajo diagnoze OM brez teh informacij.
Posledice morajo biti dovolj očitne, da lahko opravičijo diagnozo.
Posledice OM
Pogosto so ljudje z osebnostnimi motnjami v hudi subjektivni stiski  in se soočajo s posledicami družbene neučinkovitosti (ne zaključijo šolanje oziroma je prizadeta njihova delazmožnost, imajo številne partnerske in družinske težave).
Imajo depresivna razpoloženja, so tesnobni, negotovi, …
Lahko razvijejo dodatne težave
Klinično delo in OM
Tradicionalni pogled – storimo lahko malo
Vendar – s starostjo se težave ublažijo
Naša naloga je obvladovanje pridruženih psihiatričnih motenj in zmanjševanje suicidalnega vedenja
Včasih je težko ločiti, ali gre za depresivno epizodo ali le za kratko krizno stanje, ki je nastalo ob zunanjem dogodku. Zato vedno delamo še s sorodnikom – če je le možno.
Zdravila
Naj bi se jih izogibali, če hočemo zdravili le OM
Ni dosti raziskav
Navadno se izboljšanje pripiše izboljšanju pridružene motnje, ki smo jo zdravili
Paziti z benzodiazepini!!!
Več bo povedal Urban
Zdravljenje s psihološkimi sredstvi
Malo podatkov o uspešnosti
Poskuša se VKT – usmerjamo se na simptome
Dinamska psihoterapija - morda
Hospitalizacija
Redko smiselna in potrebna, razen v stiski – da se zmanjša nevarnost samomora.
Hospitalizacija tudi je zelo stresna in zato se raje izbere pogoste kotnrolne preglede v ambulanti, da se prebrodi stiska.
Ni evalvacij o terapevtskih komunah, kjer naj bi se zdravili 1-2 leti – bilo popularno v 60 letih prejšnjega stol.
Ambulantno vodenje
Praktično ne glede na naravo OM in pridružene DM, ravnamo kot da gre za krizno stanje – cilji morajo biti majhni a dobro zastavljeni.
dobra anamneza in heteroanamneza
Ocenimo varnost – avto in heteroagresivnost
Opredelimo, kaj je trenutno največji problem
Naredimo načrt – dolgoročen (3-4 tedne) in kratkoročen (do naslednje kontrole)

You have no rights to post comments

Uporabniški račun