Ščitnica

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (scitnica2.doc)scitnica2.doc56 kB
ŠČITNICA
Ščitnica izloča dva hormona, tiroksin (T4) in trijodotironin (T3), ki pospešita metabolne procese v organizmu. Popolna odsotnost sekrecije ščitničnih hormonov povzroči zmanjšanje stopnje bazalnega metabolizma za 40 – 50, ekstremni presežek njihove sekrecije pa poveča stopnjo bazalnega metabolizma za 60 – 100.
Ščitnica izloča 93 tiroksina in 7 trijodtironina. V perifernih tkivih se večinoma ves tiroksin spremeni v trijodtironin. Trijodtironin je 4x močnejši kot tiroksin, a je prisoten v krvi v manjših koncentracijah in ima precej krajši razpolovni čas. Ščitnica je sestavljena iz ogromnega števila foliklov, napolnjenih s koloidom in obdanih s kuboidnimi epitelnimi celicami. Glavna sestavina koloida je glikoprotein tiroglobulin, ki vsebuje ščitnične hormone v svoji molekuli.
Za tvorbo normalnih količin ščitničnih hormonov je potrebno zaužiti približno 50mg joda na leto oz. 1mg/teden. V hrani je prisoten kot jodid; absorbira se v črevesu in večina se ga izloči preko ledvic. Približno eno petino ga privzamejo celice ščitnice in ga uporabijo za tvorbo hormonov. Jodid se aktivno prečrpa v celice preko bazolateralne membrane (jodidna past). Na hitrost tega procesa vpliva predvsem TSH.
Celice ščitnice sintetizirajo tiroglobulin in ga izločajo v svetlino foliklov. Vsaka molekula tiroglobulina vsebuje približno 70 tirozinov, ki se nato povežejo z jodom in tvorijo hormone. Tako se hormoni tvorijo znotraj molekule tiroglobulina in se tako shranjujejo v koloidu.
Prva stopnja tvorbe hormonov je pretvorba jodidov v oksidirano obliko – elementarni jod, ki se nato lahko direktno poveže s tirozinom. Oksidacija poteka z encimom peroksidazo, ki uporablja vodikov peroksid in je locirana na apikalni membrani. Nato se jod lahko veže na tiroglobulin z encimom jodinazo (jodinacija tirozinov). Tirozin se najprej jodira v monojodtirozin in dijodtirozin, nato pa se po dva tirozina povežeta skupaj in nastane hormon T4 ali redkeje T3. Tako so ščitnični hormoni shranjeni v ščitničnih foliklih; fiziološki učinki pomanjkanja se zato pokažejo šele čez nekaj mesecev.
Med sproščanjem hormonov iz žleze se morata T4 in T3 najprej odcepiti iz tiroglobulina. Koloid se absorbira v epitelne celice foliklov, združi z lizosomi in številne proteaze razgradijo tiroglobulin in sprostijo T4 in T3 v prosti obliki. Ti nato difundirajo preko bazolateralne membrane v kri. Približno tri četrtine jodiniranih tirozinov nikoli ne postanejo hormoni, ampak ostanejo monojod- in dijodtirozini. Med razgradnjo tiroglobulina se sproščajo tudi ti tirozini, a ne prehajajo v kri. Njihov jod se odcepi z encimom dejodinazo in se ponovno uporabi za sintezo hormonov.
V krvi se T4 in T3 povežeta s plazemskimi proteini (TBG, transtiretin, albumin) in se počasi sproščata v celice tarčnih tkiv. Razpolovna doba T4 v plazmi je 7 dni, T3 pa 1 dan. Tudi v tarčnih celicah se vežeta na proteine in počasi porabljata. Hormona imata počasen začetek in dolgo dobo delovanja. Maksimalna aktivnost T4 se pokaže čez 10-12 dni, T3 pa čez 2-3 dni. Večinoma ves T4 se v perifernih tkivih spremeni v T3 (dejodinacija). Hormona delujeta preko aktivacije transkripcije številnih genov. Vežeta se na receptor za tiroidne hormone, ki se nahaja v citosolu ali jedru. Kompleks se nato veže na DNA in nastajajo številne različne mRNA in iz njih proteini.

Povratna zanka: hipotalamus – hipofiza – ščitnica
TRH se sprosti iz hipotalamusa in stimulira sproščanje TSH iz hipofize. TSH poveča sintezo T3 in T4 in spodbudi sprostitev skladiščenih hormonov – v plazmi tako naraste koncentracija T3 in T4. T3 vpliva nazaj na hipofizo in na hipotalamus in tako zniža sekrecijo TRH in TSH. Mraz, stres in estrogeni spodbujajo izločanje hormonov, glukokortikoidi, somatostatin in dopamin pa izločanje zavirajo.

Vplivi ščitničnih hormonov na določene fiziološke procese:
- ↑ bazalni metabolizem, ↑ število in aktivnost mitohondrijev, ↑ aktivnost Na/K ATP-aze, ↑ poraba O2 in hranil…
- ↑ metabolizem OH (↑ privzem glukoze v celice in iz GIT, ↑ glikoliza, ↑ glukoneogeneza, ↑ glikogenoliza, ↑ izločanje insulina)
- ↑ sinteza in katabolizem proteinov
- ↑ metabolizem maščob (↑ lipoliza in mobilizacija lipidov iz maščobnega tkiva → ↑prostih maščobnih kislin v plazmi, ↑ oksidacija prostih maščobnih kislin)
- ↓ količino holesterola, fosfolipidov in trigliceridov
- ↓ VLDL, LDL (↑ LDL-receptor na jetrih), ↑ izločanje žolčnih kislin
- ↓ telesne teže, ↑ apetit
- spodbujajo rast otrok
- potrebni za rast kosti, zob, epidermisa, las…
- spodbujajo razvoj možganov, pospešijo mentalne procese (spomin, učenje…)
- ↑ budnost in odzivnost
- kardiovaskularni sistem: ↑tkivni metabolizem, ↑poraba O2, ↑nastanek končnih metabolnih produktov → vazodilatacija → ↑pretok krvi → ↑MVS, ↑srčna frekvenca, ↑moč kontrakcije
- ↑ poraba O2 vodi do eritropoeze
- dihanje: ↑ ventilacija (volumen in frekvenca)
- gastrointestinalni trakt: ↑ apetit, ↑ izločanje prebavnih sokov, ↑ stopnja absorpcije, ↑ motiliteto GIT
- CŽS: razvoj možganov, ekscitacija CŽS in PŽS
- nujni za normalen menstruacijski ciklus, nosečnost, spermatogenezo, libido…

GOLŠA (STRUMA)
Golša je vsako povečanje ščitnice. Lahko jo spremlja ev-, hipo- ali hiper-tiroidizem!
Vzroki:
- pomanjkanje joda (endemska golša)
- strumogena zdravila in snovi v hrani
- paradoksni strumogeni učinek joda
- dedne motnje v tvorbi in presnovi T4 in T3
- povečana potreba po hormonih
- povišan TSH
- Gravesova bolezen
- tumor ščitnice


HIPOTIROIDIZEM (HIPOTIROZA)
Je bolezensko stanje, ki nastane, ker ščitnica tvori premalo ščitničnih hormonov. Je eno najpogostejših endokrinih obolenj. Skrajna oblika bolezni je miksedem. To je pojav, ko se zaradi hipotiroidizma kopičijo hidrofilni glikozaminoglikani v podkožju (vrečice pod očmi, otečen obraz). Kretenizem je pojav, ki ga povzroči popolna odsotnost ščitničnih hormonov pri novorojenčkih in se kaže predvsem kot zaostanek v rasti in mentalnem razvoju.

Vzroki:
- pomanjkanje joda (endemski hipotiroidizem)
- zmanjšana sinteza hormonov (motnje na katerikoli stopnji)
- zmanjšana pretvorba T4 v T3
- zmanjšana občutljivost tkiv (defekt receptorjev)
- mutacija TSH receptorja
- tiroiditis (Hashimotov, limfocitni…)
- odstranitev žleze
- zdravila, obsevanje
- insuficienca hipofize (↓TSH), poškodba hipotalamusa (↓TRH)

Klinični znaki:
Zmanjša se metabolizem in produkcija toplote. Ti bolniki so zato netolerantni za mraz. Zmanjšana je poraba kisika, zato se zmanjšata ventilacija in eritropoeza. Lahko se pojavi hipoglikemija. Ker je zmanjšana lipoliza, se poveča telesna teža, pride do hiperlipidemije in hiperholesterolemije, kar poveča nevarnost za aterosklerozo. Zaradi zmanjšane eritropoeze in slabše absorpcije železa, folne kisline in vit.B12 iz GIT se lahko razvije anemija.
Zaradi zmanjšane razgradnje glikozaminoglikanov se ti nabirajo v številnih tkivih in podkožju. Vežejo veliko vode, zato se pojavijo edemi in bolniki imajo zabuhel videz – miksedem.
Zmanjšana pretvorba karotena v vit.A povzroči hiperkeratozo. Zaradi zmanjšane sekrecije znojnic in lojnic, je koža suha in hladna.
Zmanjšana stimulacija srca povzroči zmanjšano kontraktilnost, MVS in frekvenco srca (bradikardija). Pri hudem pomanjkanju hormonov se lahko razvije odpoved srca. Znižana je tudi ventilacija.
Zmanjšano je izločanje preko ledvic, zato pride do zadrževanja NaCl in vode. V jetrih je zmanjšana sinteza proteinov in razgradnja steroidov in zdravil. Zmanjšana motiliteta GIT vodi v zaprtje.
Zmanjša se živčno-mišična vzdražnost, kar vodi do nenormalnih senzornih funkcij, hiporefleksije, zmanjšanega apetita, izgubo spomina, depresije, celo motenj zavesti. Bolniki so utrujeni, oslabeli in spijo tudi do 12 ur na dan. Imajo oslabele mišice.

Kretenizem (↓rast in mentalna zaostalost): pomanjkanje hormonov pri fetusu in novorojencu povzroči nastanek ireverzibilnih možganskih poškodb. Ti hormoni so nujni za popoln razvoj dendritov in aksonov, nastanek sinaps, mielinacijo in nastanek glije. Tako je onemogočen razvoj možganov. Pri teh otrocih je zavrta tudi rast kosti. Skeletna rast je mnogo bolj inhibirana kot rast mehkih tkiv, zato so otroci majhni in debeli, imajo tudi zelo debel jezik, kar jih ovira pri požiranju in dihanju.
Novorojenček brez ščitnice lahko ima normalen izgled in funkcije, ker dobi ščitnične hormone od matere. Nekaj tednov po rojstvu pa postanejo gibi počasni, fizični in mentalni razvoj se upočasnita (značilni znaki so zlatenica, slab apetit, zaprtje, hripav jok, umbilikalna kila, upočasnjena rast kosti). Ustrezno zdravljenje stanje normalizira. Če pa otroka do nekaj mesecev po rojstvu ne zdravimo, so posledice mentalne retardacije trajne.
Kretenizem je posledica: kongenitalne odsotnosti/nerazvitosti ščitnice ali hipofize, motnje proizvajanja hormonov zaradi genetskih nepravilnosti ščitnice ali pomanjkanja joda v hrani (endemski kretenizem).

Zapleti:
Če stanje ni zdravljeno, lahko povzroči anemijo, znižanje telesne temperature, odpovedovanje srca, motnje zavesti, miksedemsko komo. Pomanjkanje ščitničnih hormonov poveča količino krvnih lipidov, predvsem porast holesterola, ki lahko prispeva k nastanku ateroskleroze. Posledice se izrazijo kot obolenje perifernega žilja, gluhost ali koronarna skleroza s posledično zgodnjo smrtjo.


HIPERTIROIDIZEM (HIPERTIROZA, TIROTOKSIKOZA)
Je povečano delovanje ščitnice – ščitnica tvori preveč ščitničnih hormonov.

Vzroki:
- Gravesova (Basedowa) bolezen (protitelesa proti TSH receptorju, ki spodbudijo ščitnico k pospešeni tvorbi hormonov) – toksična golša
- adenomi ščitnice
- tiroiditis
- mutacije TSH receptorja (konstitutivna aktivacija)
- povečano izločanje TSH, tumor hipofize
- ektopični ščitnični hormoni, ki jih izločajo tumorji v drugih organih
- eksogeni vnos hormonov

Klinična slika:
Pospešen je metabolizem in produkcija toplote, kar lahko vodi v hipertermijo in povečano znojenje (netoleranca za vročino). Poveča se poraba kisika, zato se pospeši ventilacija in stimulira eritropoeza. Zaradi povečane lipolize in proteolize se zniža telesna teža, mišična masa in oslabijo mišice. Zniža se koncentracija VLDL, LDL in holesterola. Hiperglikemija lahko vodi v sekundarni diabetes mellitus.
Pri otrocih je pospešena rast. Pri odraslih pa lahko pospešen metabolizem kosti privede do osteoporoze, hiperkalcemije in hiperkalciurije.
Poviša se MVS in frekvenca srca, pojavi se periferna vazodilatacija. Včasih lahko pride do palpitacij ali celo atrijskih fibrilacij.
Poveča se izločanje preko ledvic, v jetrih pa je pospešen razpad steroidnih hormonov in zdravil. Povečana peristaltika lahko vodi do driske.
Povečana živčno-mišična vzdražnost povzroči hiperrefleksijo, tremor, mišično oslabelost in nespečnost.
Pri Gravesovi bolezni se pojavi še eksoftalmus. Vzrok je imunska reakcija na retrobulbarne antigene, ki naj bi bili podobni TSH receptorjem. Posledica je retrobulbarno vnetje z edemom očesnih mišic, infiltracijo limfocitov, kopičenjem mukopolisaharidov in povečanjem veziva. Oči postanejo izbuljene. Včasih lahko opazimo podobne spremembe tudi v pretibialni regiji.

Ščitnica se poveča 2-3x, poveča se število folikularnih celic; hiperplastična ščitnica tako izloča 5-15x več hormonov kot normalno.

You have no rights to post comments

Uporabniški račun