Alkoholizem

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (alkoholizem.doc)alkoholizem.doc532 kB
1. ABSORPCIJA, PRESNOVA IN IZLOČANJE ETANOLA

Daleč najpogostejše mesto privzema alkohola v organizem je preko gastrointestinalnega trakta, torej per os. Lahko pa alkohol vstopa tudi preko kože in sluznic ter preko pljuč.
1.1.ABSORPCIJA
V želodcu se absorbira 20 zaužitega etanola; v začetku je absorpcija zelo hitra, nato pa hitrost močno upade. V tankem črevesu se absorbira 75 zaužitega etanola; absorpcija je zelo hitra in neodvisna od prisotnosti hrane. Preostanek, 5 zaužitega etanola, se absorbira v debelem črevesu.
Po absorpciji se etanol razmeroma enakomerno porazdeli med tkivi in telesnimi tekočinami. V krvi je najvišja koncentracija etanola zaradi enostavne absorpcije dosežena 30 do 90 minut po zaužitju zadnje pijače.
















Graf 1: Spreminjanje koncentracije etanola v krvi po času

1.2. PRESNOVA ETANOLA
90 do 98 etanola, ki vstopi v telo, se oksidira. Odrasel človek lahko na ta način metabolizira približno 120 mg etanola na kilogram telesne teže v eni uri oziroma 0,12‰ na uro. Osrednji organ v katerem poteka metabolizem etanola so jetra, ki metabolizirajo etanol do acetata in/ali acetil – CoA.



CH3CH2OH + NAD+ → CH3CHO + NADH + H+
ETANOL ACETALDEHID
(ETANAL)

Zgornja reakcija poteka v citosolu hepatocitov. Pri tem sodeluje encim imenovan alkoholna dehidrogenaza, ki je dimerni metaloencim (Zn 2+) in ni specifičen za etanol. Michaelis – Mentenina konstanta (KM) tega encima je sorazmerno nizka, zato encim že pri nizkih koncetracijah etanola deluje z maksimalno hitrostjo (vMAX).


Poti, po katerih se še lahko pretvarja etanol v etanal, potekajo še v peroksisomih s pomočjo encima katalaze

H2O2 + CH3CH2OH → 2H2O + CH3CHO
VODIKOV ETANOL ETANAL
PEROKSID


ter v gladkem endoplazemskem retikulumu, kjer se nahaja mikrosomalni etanol oksidirajoči sistem ali t.i. MEOS.

CH3CH2OH + NADPH + H+ + O2 → CH3CHO + NADP+ + 2H2O
ETANOL ETANAL

V katalizi slednje reakcije sodeluje tudi encim citokrom P450. Zelo pomembna značilnost MEOSa je inducibilnost, zaradi katere pride ob ponavljajočem se vnosu etanola v organizem do zvišanja koncentracije tega encima. To povzroči nastanek farmakokinetične tolerance za alkohol in hkrati spremeni presnovo vseh tistih snovi, ki se presnavljajo po tej poti. Po tej poti se presnavljajo tudi nekatera zdravila. Tako razrast MEOSa vodi v težave, ki se lahko ob uživanju alkohola in zdravil izrazijo kot zvišana ali znižana koncentracija farmakološko aktivne snovi.















CH3CHO + NAD+ → CH3COO¯ + NADH + H+
ACETALDEHID ACETAT
(ETANAL)

To reakcijo katalizira encim aldehidna dehidrogenaza. Michaelis – Mentenina konstanta tega encima je zelo nizka, zaradi česar že pri nizkih koncentracijah acetaldehida v krvi pride do nasičenja v kinetiki. Če koncentracija acetaldehida v krvi preseže kapaciteto encima aldehidna dehidrogenaza, se prične acetaldehid kopičiti. Toksičnost slednjega pa povzroča neprijetne stranske učinke uživanja alkohola, kot so bruhanje, vrtoglavica, glavobol, slabo počutje…


ACETAT → ACETIL – COA

Zgornja reakcija poteka v vseh tkivih s pomočjo encima imenovanega acetil-CoA sintetaza.
1.3. IZLOČANJE
Normalno se 90 do 98 zaužitega etanola odstrani z zgoraj omenjeno oksidacijo. Le 2 zaužitega etanola se odstranita z urinom ali po drugih poteh. V primeru zaužitja večje količine etanola se delež, ki se izloči z urinom, izdihanim zrakom in potom, zviša na 10.