Ustna vprašanja - prof. Grubič

Ustni izpit pri profesorju Grubiču je potekal v dokaj sproščenem vzdušju. Lepo te povabi v svojo pisarno, ki zgleda kot ena mala kamrica=). Tam smo se trije študentje posedli okoli mize in nato odgovarjali izmenično. Jaz sem povlekel listek z vprašanji: sladkorna bolezen, Alzheimerjeva bolezen in megaloblastne makrocitne anemije. Ker sem prvi začel, sem imel na voljo 15 minut priprave. Začneš s tistim vprašanjem, ki ga najbolje znaš. Profesor ti pusti, da odgovarjaš prosto in te ne prekinja. Če znaš na odgovor res dobro odgovoriti, te bo na koncu vprašal samo kakšno stvar, ki si jo morda izpustil, in ti seveda tudi kaj namignil, če ti vprašanje ni čisto jasno. Jaz sem začel z anemijami, mu razložil, za kaj gre pri njih. Hotel je vedeti še, kaj je to perniciozna anemija. Potem sta odgovarjali sošolki. Jaz sem nadaljeval s sladkorno boleznijo, kjer sem mu razložil oba tipa. Tudi tu ni vrtal po nekih podrobnostih, ustavila sva se malo pri kroničnih zapletih. Želel je, da mu malo bolj obrazložim razloge zanje in mu povem kaj o nefropatijah. Tu sva se malo lovila okoli glomerulne bazalne membrane in kaj točno se zgodi. Razložil sem mu, kako pride do mikroangiopatij in da je nefropatija ena od teh. Potem je želel slišati, kako na izvidih vidimo, da gre za nefropatijo, pa sem mu odgovoril, da je prisotna proteinurija. Nato pa je hotel vedeti, kaj normalno preprečuje proteinom prehod skozi glomerulno bazalno membrano. Proteine pri prehodu skozi filter ovirata velikost in pa naboj. Potem sta bili ponovno na vrsti sošolki. Na koncu sem imel še Alzheimerjevo bolezen, s katero sva na srečo hitro opravila. Povedal sem mu, da gre za demenco, ki se kaže s progresivno izgubo spomina in počasi nezmožnostjo za samostojno življenje. Potem je želel vedeti, kaj vidimo makroskopsko in mikroskopsko na možganih. Makroskopsko vidimo atrofijo vijug s povečanjem ventrikularnega sistema, mikroskopsko pa amiloidne lehe in nevrofibrilarne pentlje. Za konec pa je želel slišati še, kateri prenos je moten in katere so pomembne projekcije. Moten je holinergičen prenos iz Meynertovega jedra do hipokampusa in možganske skorje, ki sta pomembna za tvorbo spomina. To je bilo to, ko pa smo prišli do ocen, je bila pa druga pesem. Profesor Grubič ni ravno najbolj radodaren z oceno. Takoj ga zmoti tvoje sprotno delo. Na koncu dobiš oceno, ki je enaka tvojemu pisnemu izdelku (sploh ni važno, če je bil najboljši rezultat 22 točk), če pa si bil med letom zelo priden, ti morda zviša za eno oceno.

Sošolki sta imeli: KOPB, alkoholna jetrna bolezen, Cushingov sindrom; dehidracije, vnetje, zastrupitev z botulinusnim toksinom.

You have no rights to post comments

Uporabniški račun