Ustna vprašanja - prof. Ribarič

Ustni izpit pri profesorju Ribariču je bila zame ena slabših izkušenj v življenju. Profesor ne razume, kaj pomeni beseda mentor. Namreč njegov odnos do študenta je popolnoma zgrešen. Namesto da bi bil dober mentor in študentu dal veselje do učenja in razmišljanja, on poskuša študenta popolnoma demotivirati in demoralizirati. Pa da ne bom samo grajal, vam predstavim, kako je ustni izpit potekal pri meni. Že ko sem vstopil v učilnico, sem dobil vtis, da je profesor introvertiran, vase zaprt človek, ki od študentov pričakuje, da razumejo in gledajo na stvari tako kot on. Poklical je tri študente in usedli smo se tako, kot je želel. Potem sem jaz prvi začel odgovarjati, ker sem imel najboljši pisni rezultat, tj. 21 točk. Dobil sem naslednja vprašanja: srčno popuščanje (akutno, kronično, Guytonova analiza), bolezni živčnomišičnega stika (botulizem, miastenia gravis), stradanje. Začel sem s prvim vprašanjem, povedal definicijo, nakar me je on takoj prekinil in začel postavljati nejasna, podrobna vprašanja. Želel je vedeti, kje se vidi razliko med zdravim in bolnim srcem na Guytonovem grafu. Odgovoril sem mu, da je pri bolnem srcu krivulja srčne funkcije premaknjena v desno in navzdol. Z odgovorom ni bil zadovoljen in mi tudi ni znal razložiti, kaj pravzaprav želi slišati. Po dveh minutah pregovarjanja sem ugotovil, da bil bil zanj zadovoljiv odgovor tale: pri bolnem srcu je pri enakem MVS tlak v desnem atriju višji. To seveda ni nikakršna znanost in je nedvomno osnova, vendar profesor vprašanja ni postavil dovolj jasno in natančno, da bi mu jaz lahko dal takšen odgovor. Če pogledate v knjigo Izbrana poglavja iz patološke fiziologije, katere urednik je prav on, boste ugotovili, da že v prvem odstavku piše to, kar sem jaz najprej odgovoril. Ko sva se zedinila glede prvega odgovora, sem jaz nadaljeval s kompenzatornimi mehanizmi, ker me je takoj vodil do njih. Začel sem mu opisovati baroreceptorski refleks, a nisem prišel daleč, ker me je po parih besedah že prekinil. Želel je izvedeti, na kaj deluje baroreceptorski refleks, odgovoril sem: na srce in žilje. Kam na žilje pa? Ja, na arteriole, pa... Še preden bi mu lahko povedal vene, me je že prekinil in vprašal, kaj pa naredi na arteriolah. Ja, kontrahira jih. In kaj so posledice? Pride do povečanega perifernega upora, vendar je konstrikcija selektivna. Na možgane in srce ne vpliva. V redu, naprej! Na srcu povzroči močnejšo kontrakcijo in poveča frekvenco. V redu, naprej! Hm, kaj bi pa še bilo, saj refleks deluje le na žilje in srce. No, po nekem času sem se spomnil, da prej nisem dokončal stavka z venami, in sem mu rekel, da povzroči tudi venokonstrikcijo. Ok, kaj pa so posledice? Odgovoril sem, da pride do zmanjšane kapacitivnosti ven, zato se poveča venski priliv in s tem se tudi MVS popravi. Ne, to ne bo držalo! Prepričan, da sem imel prav, nisem vedel, kaj naj mu še povem. Rekel mi je, da je to tako, kot če bi me vprašal, koliko je 1+1, in da ne znam osnov. Ogledal si je, koliko sem pisal pisni del in rekel, da to ne pomeni nič, ker sem jaz vse te odgovore že našel na internetu. Potem me je grajal, da med letom nisem nič delal in da bo bolje zame in za moje bodoče paciente, če se jaz še enkrat naučim in pridem ponovno. Ni pa mi znal povedati, kaj sem jaz narobe odgovoril in kaj je želel od mene. Rekel sem mu, da imava še dve vprašanji in da mu znam nanji odgovoriti. Ne, ne znate osnov, tako da sploh ne bova nadaljevala.

No, takšna je bila moja izkušnja. Profesor vprašanj ne postavlja jasno in ti ne razloži, kaj hoče od tebe. Ne zanima ga, kaj ti znaš in koliko, ampak samo, česa ne veš. Zelo dobro zna iskati neznanje, celo sam ga spodbuja. Verjamem, da so nekateri imeli morda boljšo izkušnjo, vendar jaz tako slabe do sedaj še nisem imel. Kljub dobremu pisnemu rezultatu in mojemu samozavestnemu pristopu do ustnega izpita mu je vseeno uspelo me zlomiti.

You have no rights to post comments

Uporabniški račun