Vnetja srednjega ušesa

Word in PPT.


Pri vnetju srednjega ušesa pride do okužbe bobnične votline. Ko smo zdravi, je le ta napolnjena z zrakom. Ob okužbi mikroorganizmi običajno pridejo tja iz žrela in nosu skozi Evstahijevo cev.V srednjem ušesu se razmnožujejo in predel se napolni s serozno tekočino ali gnojem, ki začne pritiskati na bobnič. Dojenčki in majhni otroci imajo vnetje srednjega ušesa pogosteje kot odrasli, ker še nimajo razvite dobre obrambe proti povzročiteljem in ker je pri njih Evstahijeva cev kratka.
Srednje uho sestavljajo bobnična votlina, mastoidni antrum in Evstahijeva cev. Od zunaj jo ločuje lateralna stena bobnične votline (bobnič), od znotraj pa medialna stena, ki meji na notranje uho. Navzpred jo z nosnim delom žrela povezuje Evstahijeva cev, zadaj pa prehod z mastoid. Bobnična votlina je koščena tvorba, pokrita s sluznico, Evstahijeva cev je delno hrustančna, delno koščena in prav tako prekrita s sluznico, mastoid je koščena tvorba, sestavljena iz številnih votlin. Pri vnetjih srednjega ušesa je prizadeta vsa sluznica, vendar ne povsod enako. Potek vnetja in bolezenski simptomi so odvisni od mesta sluzničnih sprememb, virulence in vrste povzročitelja, imunskega stanja gostitelja, posebnosti v anatomski zgradbi organa, sprožilnih okoliščin in pravilnosti zdravljenja.
Najpogostejši povzročitelji so streptokoki, stafilokoki, pnevmokoki in virusi, ki pridejo v srednje uho po tubi iz vnetega nosnega žrela ali nosu. Vnetje lahko nastane tudi hematogeno pri infekcijskih boleznih (škrlatinka, ošpice, influenca). Vnetja so lahko akutna ali kronična, vodilno znamenje je oslabljen sluh. Akutna vnetja so lahko kataralna ali gnojna, oboja pa se lahko razvijejo v kronična, ki jih delimo na serozna in kostna vnetja, kot posebna oblika pa se lahko razvije holesteatom. Tako po kroničnih kot tudi po akutnih vnetjih se lahko pojavijo adhezije in zapleti, ki jih delimo na endokranialne in eksokranialne, odvisno kam se vnetni proces razširi.