Ustna vprašanja - prof. dr. Hočevar Boltežar

IZPIT ORL, 19. 6. 2012
Na praktičnem izpitu sem imela doc. Fischingerja. Najprej na hitro vzameš anamnezo, za katero imaš dokaj malo časa, zato je fajn, če si prej dobro prebereš, kaj moraš pri določeni stvari vprašati, da vzameš ciljano anamnezo in da česa ne pozabiš. Nato izvedeš pregled, profesor gleda od daleč, včasih kaj komentira. Pomembno je, da pogledaš sulkus palatoglosus (odmakneš jezik v stran), ob pregledu bobniča moraš nagibati pacientovo glavo, da si lahko ogledaš cel bobnič. Nato poročaš o anamnezi ter statusu – nič težkega, poročaš, kar si izvedel oz. videl, včasih profesor še kaj pripomne ali vpraša. Recimo, kje je meja med usti in orofarinksom (črta pred papilami valatami na korenu jezika), karcinom česa zaseva v bezgavke med scm in trapeziusom (epifarinks) … Po končanem praktičnem izpitu povlečeš listek z vprašanji ter dobiš čas za pripravo na vprašanja. Na teoretičnem delu izpita me je vprašala prof. Hočevar Boltežar. Profesorica je prijazna, zahteva pa kar veliko znanja in razmišljanja. Moja vprašanja so bila:
1. Anatomija in inervacija grla.
Pri tem vprašanju je hotela slišat vse hrustance grla ter vse mišice grla (notranje in zunanje!), katera mišica dela kaj in kako. Nato je hotela slišati kako je inervirano grlo: poveš, da laringeus sup. inervira sluznico grla do glasilk (ramus int.) ter m. krikotiroiteus (ramus ext.), ter da laringeus inf. (končna veja rekurensa) inervira sluznico pod glasilkami ter vse ostale mišiče. Nato mi je profesorica povedala, da inervacija le ni tako črno bela, ampak da obstajajo tudi razne anastomoze med zg. in sp. laringealnim živcem.. Nato sem ji mogla povedat še klinično sliko, če bo okvarjen en ali drugi živec. Torej, če bo okvarjen laringeus sup., bo pacient hripav ( v knjigi piše blago hripav, ampak profesorica pravi, da je lahko kar precej hripav), imel bo zmanjšan glasovni razpon (težko bo recimo pel v višino) ter težko bo glasno zaklical. Pomembno je še, da ima oslabljeno senzoriko zg. dela grla, zaradi česar je oslabljen refleks požiranja, torej bo prihajalo do aspiracije – se mu bo zaletavalo.
Pri okvari laringeus inf., pa je hotela slišat, kdaj bo prišlo do obojestranske okvare – iatrogeno, ob opraciji ščitnice – lahko pride do poškodb tkiva ter posledičnega edema, kar stisne in okvari živec. Klinična slika pri okvari laringeus inf.: Pacient bo hripav, glas se mu bo hitro utrudil … Pomembno pa je, da se bo ob govoru hitro zadihal, ker so glasilke v abdukcijskem položaju in težko diha. Ker so glasilke v abdukcijskem položaju, niti ni nujno, da bo imel toliko težav z govorom.

2. Objektivni znaki okvare labirinta.
Našteješ znake: pomanjkanje ravnotežja, ataksija, nistagmus, bruhanje. Potem je hotela slišat ogromno o nistagmusu. Kako ga preverjamo? Premikaš prst najmanj 60 cm od pacienta in gledaš, če pri pogledu v stran pride do nistagmusa (pazi, do nistagmusa lahko pride pri pogledu v stran že za 15 stopinj, v skrajni legi je nistagmus fiziološki). Zakaj mora biti prst najmanj 60cm stran od oči? Ker če je bližje prihaja do akomodacije, kar zmanjša nistagmus. Kako bolje vidimo nistagmus? S frenzlovimi očali, ker povečajo oči in zato lažje vidimo nistagmus, poleg tega pa tudi zmanjšajo akomodacijo oz. fiksacijo prsta in tako pevečajo nistagmus. Katere vrste nistagmusa poznamo: horizontalni, vertikalni, vrtilni, poševni. Kako določamo smer nistagmusa? Glede na hitro komponento. Kaj je hitra in počasna komponenta? Počasna komponenta je v smer okvarjenega labirinta, hitra pa je korekcija nazaj v prvotno lego. Stopnje nistagmusa? 1. Stopnja: nistagmus pri pogledu v smeri zdravega labirinta za 15 stopinj (to je smer hitre komponente), 2. Stopnja: nistagmus tudi pri pogledu naravnost, 3. Stopnja: nistagmus tudi pri pogledu v smeri okvarjenega labirinta.
Nekaj o ravnotežju… Kam pacineta zanaša? V smeri hipotoničnega labirinta. Zakaj? Ker ni stimulacije vestibulospinalne proge in s tem antigravitacijskih mišic na tej strani, te mišici so hipotonične in pacient pade v to stran. Pomembno: Ko izvajaš romberga bo pacient vedno padel v smer hipotoničnega labirinta – torej če mu obrneš glavo, bo padel v drugo smer, v skladu s tem, kam ima obrnjeno okvarjeno uho.

3. Benigni tumorji kožnega pokrova nosu.
Našteješ vse možne benigne tumorje na koži: fibrom, lipom, hemangiom, , papilom, nevus, hondrom, osteom (koren nosu), lahko je tudi kakšna kongenitalna fistula oz. cista … Najbolj značilen pa je seveda rinofima. Rinofima je značilna za moške srednjih let, povezuje se jo tudi z alkoholom. To je grčast tumor, nos je lahko rdeč. Pride do hipertrofije kože ter veziva, pomnožene so lojnice, prisotne so tudi telangiektazije. Rinofime ne zdravimo več kirurško, kot to piše v Kambiču, ampak se jo lasersko odstranjuje.

Profesorica je bila med izpitom prijazna, res je zahtevala veliko, a je tudi veliko pomagala s podvprašanji. Se da dobit zelo lepo oceno ;)

You have no rights to post comments

Uporabniški račun