Ustna vprašanja - doc. Lesničar

1. Trije najpomembnejši epidemiološki kazalniki s katerimi ocenjujemo breme raka v populaciji?
Incidenca, prevalenca, umrljivost. Razložiti sem moral razliko med umrljivostjo in preživetjem – definicija; s čim vplivamo na prvega (zgodnje odkrivanje, boljše zdravljenje) in s čim na drugega (samo boljše zdravljenje); primerjava med umrljivostjo in preživetjem med rakom dojke in pljučnim rakom. Tukaj me je vprašal še incidenco raka dojke (120/100000 žensk ali 60/100000 prebivalcev (tudi moški lahko zbolijo) – za te številke je treba pogledat v register raka). Koliko odstotkov raka dojke najdemo v zgodnjem stadiju (20), koliko v napredovalem (80)? Kakšno je preživetje bolnika z napredovalim pljučnim rakom v primerjavi z bolnico z napredovalim rakom dojke? (Malo bolnikov z napredovalim pljučnim rakom preživi več kot eno leto) Zakaj taka razlika?

2. Prognostični dejavniki pri rakavih bolezni?
Stanje bolnikove zmogljivosti (status performans), Anatomska klasifikacija stadijev bolezni (TNM), Histopatološko določanje stopnje malignosti, Molekularni dejavniki. Najprej sem moral vse našteti, nato pa o vsakem nekaj povedati. (Odgovor: nova knjiga stran 61 – se bo treba po novi knjigi začeti učiti : ). Kakšna je prognostična vrednost posameznega dejavnika? Koliko je anatomskih lokacij v telesu, kjer se lahko pojavi rak? (cca 200)

3. Rezistenca raka na radioterapijo in rezistenca raka na kemoterapijo. Primerjava.
Kako nastane? Kako se ji izognemo? Katere celice so najbolj občutljive na obsevanje? Kako je z občutljivostjo celic pri tumorjih? (Obsevanje najbolj poškoduje celice, ki imajo visok metabolizem, se hitro delijo, imajo veliko hranil, kisika, … Take so celice na površini tumorja. Tiste, ki so globlje, so zaradi slabih pogojev rasti praktično neaktivne in zato slabo občutljive na sevanje. Tumor obsevamo večkrat, zato da uničimo povrhnje celice in izpostavimo globlje celice. S tem ga počasi »lupimo«, manjšamo, dokler ga ne uničimo.)

Potem je bilo še cel kup drugih vprašanj v sklopu teh treh. Večina s področja splošne onkologije. Med drugim je bilo govora o kirurškem zdravljenju, o zmrzlem rezu (Kako se naredi? Zakaj?), o bezgavkah (Kaj je pomembno pri ocenjevanju stanja bezgavk?). Vprašal me je, katero je najbolj razširjeno biološko zdravilo? (Inzulin – potem je sledila debata o tem, zakaj je inzulin tako poceni v primerjavi s sodobnimi biološkimi zdravili.) Zakaj je kisik pomemben pri radioterapiji? (prosti radikali) Ali imamo pri brahiradioterapiji tudi lahko frakcionacijo)? (Tudi. Jo je pa težje izvesti kot pri teleradioterapiji.) Ralike mad zdravo in rakavo celico? …

Vprašanj je bilo res veliko. Na izpitu sem bil sam. Trajal je cca 1 uro, ampak je hitro minilo. Profesor je zelo prijazen. Lepo vodi pogovor. Vmes pove kakšno zanimivost, se nasmeji. Če ne veš odgovora, te poskuša z raznimi namigi pripravit do tega, da mu poveš, kar želi slišati. Sprašuje tako, da je treba precej povezovat zadeve, razmišljat. Je kar dobro preveril moje znanje, saj je z vseh področij onkologije padlo kakšno vprašanje. Eden redkih izpitov, kjer ti zanimanje za problematiko med izpitom naraste in bi lahko brez problema še nekaj časa sedel in debatiral. Priporočam!

You have no rights to post comments