Profesorja ob uri še ni bilo tam, zato naju je tajnica poslala na oddelek, kjer sva s kolegom dobila gospoda s Parkinsonovo boleznijo in pridruženimi posledicami več manjših infarktov. Gospod je lepo sodeloval in ko sva končala, uro in pol po začetku izpita, prof. še ni bilo. Kakor koli, kmalu nato je prišel, na poti nazaj na oddelek sva mu povedala anamnezo, vendar naju je s svojimi vprašanji uspel tako zmesti, da sva jo podala zelo nespretno.
Vglavnem, ostanite pri glavnih stvareh, malo pazite na izražanje in ne hodite v detajle, razen če vas po njih vpraša ali ste vse ta glavno že povedali :)
Kolega mu je pokazal izvabljanje patelarnega in Ahilovega refleksa, jaz pa plantarni odziv.
Potem smo šli v njegovo pisarno, kjer naju je spraševal, zakaj sva prepričana, da je to Parkinsonova bolezen in ne parkinsonizem (odziv na zdravila vglavnem). Ostala vprašanja: lumbalna punkcija, mišične distrofije in še eno, ki se ga ne spomnim.
Izpit mi je bil kljub začetnim velikim težavam zelo všeč predvsem zaradi korektnosti profesorja.