2004-11-16 Antraks

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (2004-11-16_antraks.doc)2004-11-16_antraks.doc36 kB
BACILLUS ANTHRACIS

BOLEZEN
Vranični prisad (anthrax),ker je vranica nabrekla z bacili.

MIKROB
Aerobni, Gram pozitivni, sporulirajoči bacil, dimenzij 1 X 3-5 µm, z kvadratastimi robovi.
V kužnini se bakterije obdajo s kapsulo. Ta je prava posebnost. Zgrajena je iz monomerov D-glutamata. To pomeni,da je polipeptid. Vemo pa, da so kapsule vseh drugih medicinsko pomembnih mikrobov polisaharidi!
Bacili antraxa so navadno nanizani v kratke verižice.Verižice obdane s kapsulo tvorijo značilno prepoznavno obliko bambusove palice.

PATOGENEZA
Patogena dejavnika sta 2.To sta:
• kapsula: -Ima protifagocitne lastnosti
-Povzroča nastanek protiteles (vendar pa ta obolelega ne
zaščitijo pred okužbo!)

• anthrax toxin: -sodi med A-B toksine (podobno kot pri koleri, davici, tetanusu in botulinskem toksinu)
-ima 3 podenote:
-faktor letalnosti (proteaza,posredno prekine delitev celic)
-faktor edema (adenilatna ciklaza)
-protektivni faktor (dela pore v celicah  omogoči vstop)

Kumulativno kapsula in toksin povzročata močan edem in nekrozo tkiva.

SPORULACIJA
Za Bacillus anthracis je značilno,da če je bacil izpostavljen svetlobi in zraku (kisik),bo (že) po 2 urah tvoril sporo. Take spore so zelo rezistentne in v zemlji preživijo desetletja.
Ponavadi se z njimi na pašnikih lahko okužijo živali preko kožnih mikrotravm (ranice na parkeljcih..) Z obolelih živali pa se bolezen lahko prenese na človeka.
Veterinarji pri poginulih živalih ugotavljajo prisotnost antigena z t.i. Ascolijevim testom. V kolikor je ta pozitiven,je pomembno,da žival ne razkosamo (Spore ne nastanejo v krvi ali tkivu živali) in tako preprečimo sporulacijo.Taka živalska (odnosno človeška) trupla je najbolje zažgati.

VRANIČNI PRISAD
Če pride do okužbe človeka,glede na vstopno mesto ločimo 3 tipe bolezni. Vsem je skupno, da če ni pravočasnega, to je izredno hitrega, odkritja okužbe, bacil preide v kri in povzroči bakteriemijo in s tem smrt.
• Kožna oblika: Je najpogostejša (95). Vstopno mesto so (mikro)poškodbe
kože. Kjer mikrob vstopi, se po 2-3 dneh razvije mozolju podobna,rdeča in neboleča pustula. Hitro se širi, okoli nje pa se tvorijo mehurji nspolnjeni s serozno tekočino. V kolikor ne bi posegli z antibiotičnim zdravljenjem, bi prišlo do močnega edema uda in nazadnje sepse. V kolikor zdravimo, vstopno mesto mikroba očrni. Patološko spremembo na koži pri kutanem vraničnem prisadu imenujemo tudi pustula maligna.
• Gastrointestinalna oblika: Okužba je možna tudi z zaužitjem ne dovolj
termično obdelanega mesa ali mleka, v katerem se ohranijo spore. Bolečine v trebuhu,bruhanje, driska z,v blatu prisotno,svežo krvjo.
• Pljučna oblika: Je najredkejša in najnevarnejša. Včasih so,zaradi inhalacije spor,
obolevali obdelovalci živalskih kož in podobnih izdelkov (kot npr.volna), dandanes pa obstaja tudi nevarnost inhalacije v kontekstu bioterorizma.
Prva faza plučnega antraxa je zgolj blaga,nekoliko gripi podobna -in kot taka izredno neprepoznavna.Traja 2-3dni,ali pa zgolj 24 ur.Če niso takoj uvedeni antibiotiki,se sprevrže v 2.fazo.Ta traja zgolj kakih 24 ur.Je zelo nagla in se, neglede na kakršnokoli terapijo,konča s smrtjo.

KUŽNINE
Vedno se vzame hemokultura. Glede na tip antraksa,ki ga sumimo,se potem vzame še specifična kužnina (eksudat izpod roba pustule maligne, sputum, iztrebek, izmeček, sumljiva hrana).

OSAMITEV IN IDENTIFKACIJA
-aerobni,raste na KA,ne tvori hemolize
-Gram +, včasih vidna centralno ležeča spora
-nazobčene kolonije podobne Meduzini glavi
-ni gibljiv(kar ga loči od drugih predstavnikov rodu Bacillus)
-ELISA hitro dokaže prisotnost protiteles proti toksinu
-identifikacijo potrdimo s specifičnimi protitelesi (DIF)

TERAPIJA
-Penicilin G
-Ciproflaxacin (ZDA 2001,vsem,ki se sumijo,da so bili podleženi okužbi,60 dni)

CEPIVO
Bolj za uporabo na živalih kot ljudeh.Zaradi stranskih učinkov in zapletenosti cepljenja ni primerno za širšo javnost.Zgolj ogrožene skupine (veterinarji,vsi vojaki v Zalivski vojni 1991..)