Sterilizacija s pomočjo sevanja in etilen oksida

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (seminar-mikrobiologija.doc)seminar-mikrobiologija.doc29 kB

STERILIZACIJA S POMOČJO SEVANJA

Pri sterilizaciji s sevanjem uporabimo ionizirajoče sevanje, ki prodira globoko v snov in na ta način sprošča energijo in elektrone. Največ se uporabljajo gama - žarki, katere sevajo radioaktivni izotopi. V zdravstvenih ustanovah tak način sterilizacije ne pride v poštev, ker so potrebni posebni centri, samostojni ali pa pridruženi industriji.
Gama - žarki delujejo mikrobicidno na vse mikroorganizme. Najotpornejši so virusi, sledijo sporogene bakterije in gram - pozitivne bakterije. Najbolj občutljive so glivice in gram - negativne bakterije. Tudi tukaj začetno število bakterij vpliva na uspeh sterilizacije. Zaradi tega je potrebno določiti bakterijsko kontaminacijo oz. skupno število in vrsto bakterijskih kolonij.
Z gama - žarki steriliziramo predmete namenjene enkratni uporabi, injekcijske igle, PVC katetre, pribor za infuzije in transfuzije, gumijaste rokavice, ostale predmete iz lateksa ali polietilena, pribor za šivanje... Treba je poudariti aseptično pripravo, ki izključuje kontaminacijo, ostanek rekontaminacije pa je potrebno uničiti s sevanem. V zdravstvenih ustanovah je važno, da se predmeti sterilizirani z gama - žarki uporabijo samo enkrat. Pod nobenim pogojem jih ne smemo ponovno sterilizirati z etilen oksidom.

KONTROLA STERILIZACIJE S SEVANJEM

Fizikalno kontrolo vršimo vsak dan z dozimetrom, ker kemijski indikatorji pokažejo samo ali je bil predmet v postopku ali ne. Uporabljamo jih vsak dan za vse vrste predmetov. Potrebna je tudi občasna biološka kontrola. Kot indikatorji se uporabljajo spore Bacillus pumilusa ATCC 148840 za dozo 15000 Gy in Bacillus sphericusa ter Bacillus cereusa var. mycoides NCTC 2603 za 15000 Gy do 60000 Gy.

STERILIZACIJA Z ETILEN OKSIDOM (EO) - C2H4O

Sterilizacija z etilen oksidom je priporočljiva samo za večje centre. Uporabljamo jo samo za termolabilne snovi, ki se ne dajo autoklavirati. EO je brezbarven plin, nekarakterističnega aromatskega vonja. Pri nizkih temperaturah preide v tekoče stanje. Čisti EO v 3 - 100\% zmesi z zrakom je vnetljiv in eksploziven. Pred uporabo se meša z 10\% CO2 ali freonom. Pakiran je v jeklenkah pod zvišanim tlakom. EO je protoplazemski strup. Ireverzibilno denaturira beljakovine in inaktivira DNA ter RNA. Mikrobiocidno deluje na vse mikroorganizme (vključno z virusi in bakterijskimi sporami). Za človeka je strupen: povzroča draženje sluznic, slabost, glavobol, bruhanje, nezavest in otežuje dihanje. Človeku smrtonosna koncentracija je 100 - 200 mg EO/l zraka.
Sterilizacija z EO je odvisna od kocentracije EO (1000 - 1200 mg/l), od temperature - optimalna je od 50 - 600C, tlaka, pakiranja snovi in relativne vlage (60\%) - pri nizki vlagi ne pride do uničenja spor. Poleg tega je pomembna tudi čistoča snovi oz.materiala (odstranjevanje ostankov krvi, gnoja, beljakovin...). Mikroorganizmi vloženi v take snovi preživijo sterilizacijo. Tudi prisotnost mineralov in soli preprečuje delovanje EO. Spore Bacillus subtilisa posušene na steklu v destilirani ali demineralizirani vodi uniči postopek sterilizacije, medtem ko spore v trdi vodovodni vodi ne uniči. Zaradi tega je material potrebno sprati z destilirano ali demineralizirano vodo. Preveč suh ali v sušilnikih pregret material se ne sme sterilizirati, ker je tedaj lahko stopnja vlage nezadostna za uspešno sterilizacijo.
Predmeti tudi ne smejo biti mokri, ker to otežuje sušenje po sterilizaciji. V vlažnih predmetih se lahko najde etilen glikol. Pri dolgih in votlih predmetih ter ceveh obstaja možnost, da kapljice vode zaprejo odprtino in plin sploh ne pride v notranjost. Predmeti morajo biti pakirani v dvojno folijo, ki prepušča plin in vlago. Po končani sterilizaciji je potrebno nekaj časa za prezračevanje EO in etilen klorhidrina, ki se tvori v stiku s plastičnimi premeti in je bolj strupen od EO. Za vsako vrsto sterilizacije je potrebno določiti optimalen način, ker na delovanje EO vpliva več dejavnikov. Prezračevanje je odvisno od vrste materiala, časa delovanja, koncentracije plina (PVC in guma absorbirata mnogo več plina) in posameznega sterilizatorja.
Približen čas prezračevanja predmetov na sobni temperturi je različen
1) za predmete, ki ne pridejo v stik s pacientom več kot 30 minut:
· kovinski instrumenti 4h
· gumijasti in plastični predmeti 24h
2) za predmete, ki so v stiku s pacientom več kot 30 minut:
· kovinski instrumenti 24h
· plastični in gumijasti predmeti 1 teden
· deli respiracijskih in reanimacijskih naprav 2 tedna
Zaradi tega se prezračevanje vrši pri temperaturi večji od 620C s popolno izmenjavo zraka v vsaki minuti. S tem se čas prezračevanja skrajša na 12 - 15 ur za večino predmetov.

Ostanki etilen glikola in etlien klorhidrina na predmetih steriliziranih z EO povzročajo spremembe na koži in sluznicah (umetna respiracija) ter hemolizo (injekcijske igle, kanila), delujejo pa tudi karcinogeno in mutageno.
Zaradi zapletenosti postopka EO uporabljamo samo, če ni mogoča nobena druga metoda sterilizacije.

KONTROLA STERILIZACIJE Z EO

Za fizikalno kontrolo je važno pravilno pakiranje, čas vzpostavljanja predpisane vlage in temperature ter koncentracija in tlak plina. Kemijski indikatorji s spremembo barve pokažejo, če je bil material dovolj dolgo izpostavljen sterilizacijskemu postopku. Kot biološke indikatorje uporabljamo spore Bacillus subtilisa. Suspenzijo z gostoto 108 spor/ml pomešamo z ovčjo defibrinirano krvjo (na 10 ml - 1 ml ovčje krvi) in pakiramo po 0.1 ml v steklene cevke. Deset cevk skupaj zalepimo v poletilensko folijo. Spore morajo biti uničene v roku 30 minut pri temperaturi 500C in 60\% relativne vlage. Ponekod se uporablja tudi Bacillus stearothermophilus. Bioindikatorje uporabljamo za vsako serijo predmetov, ki jih steriliziramo. Morajo se nahajati na nosilcih, ki simulirajo oblike preiskovanih predmetov.

STERILIZACIJA Z FORMALDEHIDOM OB ZMANJŠANEM TLAKU VODNE PARE

Uporabljamo jo v zdravstvenih ustanovah za sterilizacijo termolabilnih predmetov. Njena prednost pred uporabo EO je v tem, da zmes vodne pare in formaldehida ni vnetljiva in eksplozivna ter da močan vonj preprečuje zastrupitve.
Formaldehid je brezbarven plin, neugodnega vonja, topen v vodi do 370C pri sobni temperaturi. Deluje s pomočjo alkiliranja. Draži sluznice, oči in dihalne organe ter je vzrok alergičnih reakcij. V večjih koncentracijah deluje mutageno in karcinogeno. Mikrobicidno deluje na vse mikroorganizme (tudi spore in viruse). Sterilizacija z formaldehidom je odvisna od koncentracije plina, temperature, tlaka, količini vodne pare, številu prisotnih mikroorganizmov in trajanju ekspozicije.
Običajno uporabljamo zmes 5\% formaldehida v 80 - 100\% vodni pari. Temperatura sterilizacije znaša 60 - 750C tokom 60 minut. Formaldehid sicer prodira v material, vendar se po končani sterilizaciji popolnoma odstrani s pomočjo vodne pare.

KONTROLA STERILIZACIJE

Z fizikalno konrolo preverjamo tesnenje komore, tlak in prodornost vodne pare, temperaturo ter odstotek formalina. Biološko kontroliramo vsako serijo materiala. Odgovarjajoči bioindikator so spore Bacillus stearothermophilusa. Po končanem postopku inkubiramo spore na 550C od 5 - 14 dni. Za kontrolo cevi in katetrov uporabljamo indikatorje suspenzirane v ovčji krvi, adsorbirane na filtrirnem papirju in vložene v posebne oblike, ki oponašajo dolge ter ozke predmete.
Eden od novejših je model po Adamu, ki je sestavljen iz plastične cevi, dolge 1m, premera 1,1mm, ki je nastavljena na injekcijsko brizgalko, v kateri je bioindikator. Kolikor je cev daljša in ožja, večja je verjetnost, da ne pride do poplnega uničenja mikroorganizmov. Zaradi tega je tudi tukaj bisvena čistoča materiala, ki ga nameravamo sterilizirati.