Candida albicans (2002)

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (candida_albicans.doc)candida_albicans.doc41 kB
Uvod

Candida albicans je gliva iz rodu Candid. Je dimorfna gliva (lahko raste kot kvasovka ali kot plesen). Spada med oportunistične glive. To so organizmi, ki so del normalne flore kože, sluznic ustne votline, žrela in prebavnih poti pri vsaj 20 normalne populacije. Glivične okužbe pa se pojavijo, ko se normalna flora spremeni, ali pa ko se zmanjša odpornost organizma. To omogoča glivam, da se nenormalno razmnožijo ali celo hematogeno razširijo.

Vrste kandidoz

Okužbe z glivami imenujemo mikoze, okužbe s Candidami pa kandidoze. Kandidoze ločimo na površinske in sistemske.

Površinske kandidoze:

- OKUŽBA USTNE SLUZNICE - Najpogostejša kandidoza, na sluznici lic, jezika in dlesni vidimo bele pege, ki se med seboj zlivajo. Pogosto jo najdemo pod protezami, lahko pa se razširi celo na grlo in povzroči disfagijo.
- VAGINALNA KANDIDOZA – To okužbo ima vsaj enkrat v življenju do 75 žensk. Najpogosteje se pojavi med nosečnostjo. Znaki okužbe so bele pege na epiteliju vulve, vagine in cerviksa, ki jih spremlja srbenje, bolečina in nenormalen nožnični izcedek,.
- KANDIDOZA PENISA – Poškodbe kože, predvsem na glansu, ki jih spremlja srbenje. Moški se s kandidozo lahko okužijo s spolnimi stiki z okuženimi ženskami.
- KOŽNA KANDIDOZA – Pojavlja se na mestih, ki so pogosto vlažna (pazduha, dimlje, med prsti, pod plenicami pri dojenčkih). Koža je pordela, površina je hrapava, ob robovih se lušči.
- OKUŽBA NOHTOV – Obnohtje je otečeno, rdeče in boleče, noht pa se zadebeli, postane hrapav in dobi rumenkasto barvo.
- KRONIČNA MUKOKUTANA KANDIDOZA – Redka oblika kandidoze, ki se pogosteje pojavi pri osebah z nepravilnostmi v imunskem odzivu ali endokrinopatijami. Običajno se pojavi že v otroški dobi in se kaže kot stalna ali ponavljajoča se okužba kože, nohtov ali sluznic.

Sistemske kandidoze:

Sistemske kandidoze so lahko lokalizirane v enem organu oz. organskem sistemu ali pa so zelo razširjene in povezane s sepso (kandidemija).

- PLJUČNA KANDIDOZA – Pojavijo se difuzni nodularni infiltrati v obeh pljučnih krilih. Redko jo diagnosticiramo zaživljensko.
- KANDIDOZA CENTRALNEGA ŽIVČEVJA – Meningitis je redek, pojavi se kot posledica hematogene disseminacije ali pa direktne inokulacije mikroorganizmov v subduralni prostor.
- ENDOKARDITIS, MIOKARDITIS, PERIKARDITIS – Najpogostejše so okužbe srčnih zaklopk.
- LEDVIČNA KANDIDOZA – Pogosteje posledica hematogene okužbe kot pa ascendentne infekcije. Pojavijo se abscesi v ledvičnem parenhimu
- PERITONITIS
- ENDOFTALMITIS
- EZOFAGITIS
- VRANIČNI ABSCESI
Rizične skupine, nagnjene k kandidozam

Candida albicans, ki je glavni povzročitelj teh okužb, se nahaja v normalni flori, saj ne premore invazivnih mehanizmov, da bi napadla gostitelja. Okužba se pojavi šele, ko se ta flora spremeni ali pa ko se spremeni sposobnost imunskega odziva gostitelja.

S kandidozo povezane okoliščine so:
- vlažno okolje (kožne kandidoze, pogoste predvsem pri gospodinjah, medicinskih sestrah ipd.)
- spremembe epitelija (zaradi poškodb, opeklin, odrgnin)
- spremembe v lokalni bakterijski flori (npr. kot posledica jemanja antibiotikov se lahko pojavi vaginalna kandidoza)
- fiziološka stanja, bolj dojemljiva za tovrstne okužbe (nedonošenčki, majhni otroci, starostniki, nosečnice)
- defekti limfocitov T (primarni ali sekundarni kot posledica AIDS-a ali imunosupresije – npr. pri bolnikih s presajenim organom)
- neutropenija
- endokrine bolezni (npr. diabetes mellitus)
- zloraba drog (pogosta sistemska kandidoza)
- pomanjkanje cinka, železa
- bolniki s katetrom, vsadki (iatrogene okužbe)

Diagnostika

Diagnozo glivičnih okužb postavimo na podlagi kliničnih znakov in simptomov ter z laboratorijskimi preiskavami. Klinična slika je pri površinskih okužbah bolj značilna, pri sistemskih okužbah pa precej neznačilna in se kaže predvsem kot povišana temperatura, bolečine.
Za diagnostiko pri sumu na površinsko kandidozo vzamemo vzorce kože, las, nohtov, bris sluznice (ustne, vaginalne).
Pri sistemski kandidozi pa so odvzete kužnine lahko seč, kri, sputum, vstopišča žilnih katetrov, punktat (npr. jeter), brisi ran. Pomembno je, da vzroce vzamemo večkrat, saj se gliva lahko pojavlja le občasno v določeni kužnini.
Pri kužninah kandide je pomemben hiter transport na temperaturi 37˙C.
Kužnine lahko pregledamo v neposrednem mikroskopskem preparatu. Za invazivno kandidozo je značilna prisotnost blastospor vzdolž psevdohif v vzorcu. Te ovalno brsteče celice imajo premer 4-7nm. V po Gramu barvanih preparatih so kandide vidne kot po Gramu pozitivne celice.
Drugi način proučevanja kandid je cepljenje kandide na specifično gojišče. Najpogosteje je to Sabouradov agar. Inkubacija na 30˙C traja lahko kar 14 do 21 dni. Candida albicans zraste v že v 48-72 h v belih, voščenih kolonijah premera 1-2 mm.
Če mikroskopska diagnostika morfoloških struktur ne zadošča, uporabimo še biokemične metode, serološke teste (merjenje antigena v serumu, spremljanje dinamike titra protiteles v serumu) in metode za ugotavljanje fizioloških lastnosti asimilacije in fermentacije različnih vrst sladkorjev.
Razpoznava oportunističnih gliv je težavna predvsem zato, ker pogosto ne vemo, ali je določena gliva le kolonizator ali deluje tudi patogeno.

Druge glive iz rodu Candida

Najpogostejša in najpomembnejša gliva iz rodu Candida je Candida albicans (povzroča 60-70 okužb), poleg nje pa iz kliničnih vzorcev pogosteje izoliramo še glive C. glabrata, C. tropicalis, C. krusei in C. parapsilosis. Pomembno je, da natančno določimo povzročitelja mikoze, saj so nekatere glive iz rodu Candida odporne na določene antimikotike in nam podatek o vrsti pomaga pri odločanju za terapijo. Odpornost gliv na antimikotike preizkušamo s posebnimi E-testi.

Zdravljenje

Glivične okužbe zdravimo z antimikotiki. Teh zdravil je malo. Poglavitni problem pri tem je, da so tako kot človek tudi glive evkarionti in tako tarča antimikotikov niso le celice gliv, ampak tudi bolnikove celice. To pa povzroča pogoste neželene učinke.

Antimikotike delimo na štiri skupine:
- POLIENI (amfotericin B, nistatin)
- AZOLI (ketokonazol, mikonazol, flukonazol, itrakonazol…)
- PIRIMIDINI (5-fluorocitozin)
- GRIZANI (grizeofulvin)

Uporabljamo jih lahko topično (nistatin, večina azolov), parenteralno (amfotericin B, ketokonazol, flukonazol) in oralno (flukonazol, ketokonazol, pirimidini, grizani).


Literatura

1. Matos T. Oportunistične glive. In: Gubina M, Ihan A. Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikologijo. Ljubljana: Medicinski razgledi, 2002: 481-85.
2. Richardson MD, Warnock DW. Fungal infections: diagnosis and management. Oxford: Blackwell Science, 1997.
3. Evans EGV. Fungi. In: Greenwood D, Slack RCB, Peutherer JF. Medical microbiology. 14th ed. Edinburgh: Churchill Livingstone, 1992: 673-698.

You have no rights to post comments

Uporabniški račun