Značilnosti odnosov med zdravniki in medicinskimi sestrami

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (odnos-_zdravnik-medicinska_sestra.doc)odnos-_zdravnik-medicinska_sestra.doc46 kB
☼ Zdravnikova dominanca in sestrska podrejenost sta zasnovani na slojni in spolni diskriminaciji (med.sestre izhajajo iz nižjih socialnih slojev in so ženske- zato morajo ubogati).

☼ Poklica, ki v zdravstvu tesno sodelujeta, imata:
• LOČEN SISTEM VREDNOT:
zdravniki → samostojnost sestre → podrejenost
avtoriteta prilagodljivost
odgovornost

• LOČEN SISTEM IZOBRAŽEVANJA
zdravniki → temelji na sistematični teoriji
sestre → temelji na praktični dejavnosti

• RAZLIČEN PRISTOP DO BOLEZNI OZ. BOLNIKA
zdravniki sestre
↓ ↓
poudarjajo biofizični vidik zdravljenja poudarjajo nego, čustveno podporo,
ob pomoči tehnologije neinvazivne metode

• nobena od teh dveh strok pa nima jasne predstave o vlogi in funkciji druge


☼ IGRA MED ZDRAVNIKOM in MEDICINSKO SESTRO

Bistveni element: - zdravnikova aktivnost
- podrejenost medicinske sestre

Pravila igre:
1. med. sestra mora vedno kazati spoštovanje do zdravnika (podobno vojaškemu, z elementi idolizacije)
2. med. sestra ne sme naravnost diagnosticirati ali dajati priporočil zdravniku (čeprav je dlje časa ob bolniku in marsikaj opazi)
3. nobeno odkrito nestrinjanje ali nespoštovanje ni dovoljeno

Rezultat pravil → malo ali nič komunikacij med zdravniki in med.sestrami → negativen učinek na kvaliteto zdravljenja (bolnik bi potreboval njuno sodelovanje).


KOLEGIALNOST med med.sestrami in zdravniki – možnosti & ovire
= medsebojno odvisno & povezano delo

Potrebna sta: - višja kvalifikacija (dostopna sestram z izobraževanjem na univerzitetni ravni)
- timski pristop (način obravnave bolnika)

Kolegialnost interdiscipliniranih timih vpliva na izid zdravljenja.
Hipoteza: čimbolj se določen tim približa modelu kolegialne interakcije, tem boljši so izidi zdravljenja.

Vloge sester znotraj tima:
▫ Medicina → vloga med.sestre v hierarhičnem modelu kot pomočnica pod nadzorom zdravnika, ki je vodja tima
▫ Med.sestre → zavzemajo za decentralizirano avtoriteto in fleksibilno vodenje
▫ Zdravniki → nasprotovanje kolegialnosti z med. sestrami utemeljujejo z opozorili na kvaliteto zdravljenja, avtoriteto in odgovornost.
Zdravstveni tim mora imeti posameznika, ki je odgovoren, zakonsko in klinično, za zudravljenje bolnika.
Zdravniki zasedajo edino vlogo, ki predpostavlja zadostno znanje in avtoriteto za sprejem take odgovornosti → zato so pravi vodje tima.
Kvaliteta zdravljenja bi lahko padla, če bi med. sestre delale samostojno in brez nadzora zdravnikov.

Stiki zdravnika z bolnikom: ( Zdravnik je v tem odnosu oddaljen.)
- kratki
- visoko strukturirani
- skoraj ceremonialni
- dostikrat omejeni na le jutranjo vizito

Stiki med. sestre z bolnikom: (Med. sestra je bolniku bliže.)
- lahko preživi z njim tudi ure
- neposreden
- nestrukturiran
- stik sega od vsakdanjega pogovora do pomoči ob najbolj intimnih telesnih funkcijah

Bližina medicinske sestre in oddaljenost zdravnikov od bolnika sta tipični za družbene odnose v bolnišnici, kjer je višina statusa premosorazmerna z oddaljenostjo od bolnikov.
Pomanjkljivo komuniciranje vpliva na rezultate zdravljenja.
Ti dve poklicni skupini ne opažata enako druga druge.
Medicinske sestre so kot etični problem pogosto navajale konflikte z zdravniki, zdravniki pa skoraj nikoli niso omenjali konfliktov z med. sestrami.


Rezultati tujih preiskav o značilnostih zdravstvenih delavcev kažejo na močno prisotnost trendov osamosvajanja pri prej podrejenih poklicnih skupinah predvsem v smislu pridobivanja večje funkcionalne avtonomije, pa tudi zmanjševanje hierarhije in povečevanje kolegialnosti. Posledica avtonomije pri delu je tudi večja motiviranost in angažiranost, tako da sta tudi ti dve spremenljivki lahko indikatorja samostojnosti.

































HIERARHIČNOST ali NEHIERARHIČNOST ODNOSOV med medicinskimi sestrami in zdravniki

Ali so to odnosi med podrejenimi in nadrejenimi
Ali gre za sodelovanje

Večina sester meni,da so to odnosi med podrejenimi in nadrejenimi. Zdravniki so mnenja, da se teh odnosov ne da enoznačno opredeliti, nekateri pa so tudi mnenja, da so ti odnosi premalo hierarhični.

Zdravniki poudarjajo nujnost hierarhičnih odnosov ter izražajo obžalovanje za bolj hierarhičnimi preteklimi časi. Kaj se pojavlja kot alternativa hierarhiji Naraščanje razsula, anarhije in neodgovornosti, ne pa naraščanje demokratičnosti in boljših medčloveških odnosov.

Hierarhična organizacija se praviloma obnese pri nemotiviranih delavcih z nizko kvalifikacijsko in izobrazbeno strukturo. V zdravstvu pa je izobrazbena struktura nadpovprečna in motiviranost, kot izjavljajo kandidati za zdravstvene poklice, izhaja predvsem iz želje pomagati ljudem.

Čemu je torej v tej dejavnosti potrebna tako stroga hierarhija
1. hierarhična organizacija dela zagotavlja najhitrejše in najbolj natančno opravljanje nalog
2. dominacija zdravnikov in njihova ekspertna kontrola je nujna zaradi tehnične učinkovitosti celega sistema
3. tak sistem odstranjuje nevarnost individualnega obnašanja, na primer čustvenega reagiranja

Citiram besede neznanih zdravnikov:
″Hierarhični odnosi danes ne vzdržijo več, medicinske sestre se hitro uprejo. Način reagiranja v medčloveških odnosih ni več paternalističen, osebno to pogrešamo. Iz hude avtoritativnosti smo prišli v ciganski tabor, kar se tiče reda in discipline, niso pa se izboljšali medčloveški odnosi.″

″V zdravstvu mora biti hierarhija, ne sme biti debate, ali bo to narejeno ali ne. Voditi mora nekdo, ki ima pravico: dovolj znanja in izkušenj. Starejši zdravnik mora biti nadrejeni mlajšemu, zdravnik sestri, višja sestra srednji sestri. Potrebno je vzdrževati distanco med zdravnikom in sestrami, ki jo mora opaziti tudi bolnik. Zdaj so začeli ti odnosi razpadati, to je slabo.″




Vedno več raziskav dokazuje, da hierarhična, institucionalizirana oblika organizacije zdravstvenega varstva ne izboljšuje več zdravstvenega stanja. Zato prihaja že do procesov decentralizacije zdravstvenega varstva s komplementarnim uvajanjem alternativnih oblik življenja in zdravljenja. Seveda gre pri tem še bolj za ″tendenco v času, ko staro ni več uspešno, novega pa še ni″.

Zanimive so razlike v zornih kotih: kar poklicna skupina, ki je na vrhu hierarhične lestvice,vidi kot razkroj, ocenjuje druga skupina kot napredek.


Kljub temu, da je status višje med. sestre v zdravstveni hierarhiji bliže statusu srednje medicinske sestre kot statusu zdravnika, to ne povečuje kolegialnosti med med med.sestrami različnih stopenj izobrazbe. Tudi na tej relaciji izstopa hierahičen odnos. Zaradi ″pritiska″ od zgoraj se ravnovesje ohranja, tako, da se frustracije v odnosih z višjimi prenašajo navzdol, na nižje organizacijske ravni.

Višja medicinska sestra meni: ″Odnos med višjim in srednjimii medicinskimi sestram je še avtokratski, reproducira se odnos zdravnik- višja med.sestra, komuniciranje enosmerno, avtoritarno, ni skupnih strokovnih sestankov obravnava se le organizacijska problematika.″


SPECIFIČNE RAZLIKE V ODNOSIH MED MEDICINSKIMI SESTRAMI IN ZDRAVNICAMI

″Ponavadi imajo sestre raje zdravnike. To verjetno izhaja iz stare patriarhalne miselnosti, da si ženska prej pusti ukazovati od moškega.″

Ženske zdravnice imajo v okviru profesije nižji status kot moški, torej je med njimi in med.sestrami manjša socialna distanca kot pri njihovih moških kolegih. Mogoče je to eden od razlogov, da so odnosi drugačni, lahko bi rekli izrazitejši – ali v smer kolegialnosti ali v smer avtoritativnosti.










RAZLIKE MED ZDRAVNIKI IN MEDICINSKIMI SESTRAMI GLEDE NA MOTIVIRANOST IN ANGAŽIRANOST


Ponavadi sta izrazitejši pri tistih, ki so na vrhu lestvice.
Večja samostojnost pri delu & sodelovanje pri odločanju pa poveča tudi privrženost, angažiranost in produktivnost na nižjih organizacijskih nivojih.

V zvezi z MOTIVIRANOSTJO ločimo:
• INTRINSIČNE DEJAVNIKE (napredovanje, zadovoljstvo, avtonomija pri delu , priznanje)
Ti delujejo kot motivatorji pri zaposlenih na višjih nivojih in z višjo izobrazbo.

• EKSTRINSIČNE DEJAVNIKE (zagotovljeno delo, fizični pogoji, dohodek)
So motivatorji pri ljudeh na nižjih nivojih, pri bolj rutinskem delu.

Zdravniki torej najdejo motivacijo za delo in zadovoljstvo predvsem v samem delu (čeprav ne vsi), medicinske sestre pa čutijo svoje delo bolj kot sredstvo za preživljanje. Gre za pomanjkanje poklicnih ambicij in želje po samostojnosti. Raziskave navajajo, da imajo sestre kot glavni cilj v življenju poroko in družino in da se jim zdi poklicna kariera postranskega pomena.
Velike razlike med pripadnicami:
- ambiciozna, agresivno avantgarda poklica
- medle poklicne ambicije


Kot razlog za večjo motiviranost zdravnikov je dobro omeniti predvsem možnost napredovanja, ki jo ti pri svojem delu imajo. Napredujejo lahko v:
- organizacijski
- strokovni smeri.
Možnost doseči znanstvene nazive, ki so formalno in finančno ovrednoteni.

Medicinske sestre imajo občasno možnost za specializacijo na nekaterih področjih, sicer pa le napredovanje do oddelčne ali glavne sestre. Ob delu pridobe veliko znanja, pa tudi skozi strokovno izpopolnjevanje v okviru delovne organizacije ali poklicnega društva, vendar to znanje ni formalno priznano, zato tudi ni zunanjega motivatorja za poglobljeno ukvarjanje s stroko in bolniki tako kot pri zdravnikih.

Sredstva za večjo motiviranost medicinskih sester
Zdravniki → nadzor in disciplina kot motivacijski sredstvi
Medicinske sestre → samostojnost pri delu

Kontrola kot motivacijsko sredstvo
Kontrolo so omenjali le zdravniki, saj medicinske sestre v zdravstvenem sistemu vidijo kot podrejeno delovno silo, ki jo je treba k delu bolj ali manj prisiliti.

Samostojnost pri delu in sodelovanje zdravstvenih delavcev kot motivacijsko sredstvo

Ko govorimo o nadaljnjem razvoju zdravstvene nege, moramo opozoriti na nekatera protislovja razvojnih procesov na tem področju. Po eni strani gre za procese profesionalizacije, to se pravi prizadevanja, to se pravi prizadevanja, da bi zdravstvena nega pridobila značilnosti samostojnega poklica (funkcionalna avtonomija, sistematična teorija, monopol nad določeno dejavnostjo).
Po drugi strani gre za procese povezovanj z življenjskim okoljem, za odpiranje in demonopolizacijo poklicnega področja. Ta dva procesa sta lahko in tudi pogosto sta protislovna.


Raziskave kažejo,da ima višanje izobrazbe pri sestrah dvojne posledice:
- izobrazba razvije več samostojnosti, emocionalne stabilnosti in kompetence, kar izboljša položaj sestre v medicinski hierarhiji
- sestre se čedalje bolj odmikajo od bolnika v organizacijsko, pedagoško, raziskovalno in vodstveno delo in ga prepuščajo delavcem z nižjo kvalifikacijo

You have no rights to post comments