Pisna vprašanja z odgovori (2008)

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (medicina_dela.doc)medicina_dela.doc89 kB
NAJPOGOSTEJŠA PISNA VPRAŠANJA

1. Analiza tveganja (namen, koraki)
2. Ergonomija (izdelka, delovnega mesta)
3. Promocija zdravja na delovnem mestu
4. Kisikov dolg (vrste, definicija)
5. MAK- maksimalna aerobna kapaciteta (pogoji, kriteriji)
6. Epilepsija in vožnja
7. Diabetik in vozniška sposobnost
8. Sluh in vožnja
9. Srčni bolnik in vožnja
10. Biomonitoring kadmija
11. Biomonitoring svinca
12. Biometrija živega srebra
13. Zastrupitev z nikljem
14. Zastrupitev s kromom
15. Akutna in trajna akustična travma
16. Ocena vidnega polja (metode, pomen)
17. Globinski vid (mehanizmi in pomen)
18. Akomodacija očesa
19. Azbestoza
20. Vazonevroza (klinična slika, diagnostika)
21. Bisinoza
22. Silikoza
23. Infrardeče sevanje
24. Ultravijolično sevanje
25. Kriteriji za poklicno bolezen dihal
26. Kriteriji za postavitev poklicne bolezni kože

Pisni izpit je skoraj vsakič enako, 99,9 je prvo vprašanje analiza tveganja, za ostala vprašanja so 99 ta, ki so na seznamu najpogostejših pisnih vprašanj. Skratka vprašanja se ponavljajo in splača se jih naučit , ker če dobro pišeš, te niti ne sprašuje na ustnem, sicer pa dobiš še kakšno vprašanje, ki ti praviloma dvigne oceno!

odgovarjaj samo na zastavljeno vprašanje, kratko in jedrnato in ne bluzi, ker zmanjša točke.


USTNA VPRAŠANJA

1. Zastruptive z ozonom
2. Zastrupitve s klorom
3. Zastrupitve s kromom (Cr )
4. Zastrupitve z etilenglikolom (antifriz)
5. Zastrupitve z benzenom
6. Zastrupitev z Mn (tarčni organi)
7. Eritizem pri zastrupitvi s Hg
8. Biološki monitoring za toluen, stiren, benzena
9. Anemija pri benzenu
10. Razlike med poklicnim ekcemom in detritivnim dermatitisom
11. Lokalizacija katarakte pri varilcih, ionizirajočem sevanju
12. Kako nastane črnikasti rob na dlesnih pri zastrupitvi s svincem
13. Sideroza
14. Azbestoza in silikoza (primerjava)
15. Toplotni indeksi (HSI, WBGT)
16. MAK (maksimalna aerobna kapaciteta); definicije in aplikacija
17. TTS, PTS
18. Kisikov dolg

V primeru, da niste prepričani v svoj pisni test, si poglejte tudi mal ta ustna vprašanja. sprasuje bolj ali manj samo to, pa lahko kaj iz tvojega seminarja. Trajanje ustnega 3 min.


ODGOVORI NA PISNA VPRAŠANJA:

(Večino sem izpisal iz njegove knjige Medicina dela za študente tehniške varnosti iz leta 2005. Pri zakonsko določenih omejitvah glede kroničnih bolezni in vožnje z avtomobilom je prvi odgovor trenutno veljaven, zraven pa je EU direktiva, ki bi že morala stopiti v veljavo, pa še ni, zato zaenkrat ta odgovor še ni pravilen – moral pa bi biti kmalu. Skratka v pisnem testu navedite tekst brez EU direktive.)

1. Analiza tveganja (namen, koraki)
Analiza tveganja je metoda s katero pridemo do kvantitativno opredeljena varnosti delovnega mesta.
Namen: - spoznavanje varnostnih razmer (raziskovanje kaj lahko ogrozi varnost in zdravje delavca)
- oblikovanje strategije ukrepanja (pomembna je hierarrhija ukrepov za dvig varnosti in zdravja pri delu)
- način monitoringa za trajno izboljševanje razmer
Cilj ocene tveganja je zagotoviti, da nihče ne bo poškodovan oz. ne bo zbolel zaradi dela.
Do ocene tveganja pridemo z različnimi postopki, ki pa vsi praviloma vsebujejo naslednje značilne korake:
- opredelitev področja
- seznam delavcev, njihove značilnosti in opravila
- sistematični pregled delovnih mest in opis možnih nevarnosti in ogroženosti (le-ta temlji na podatkih o dosedanjih poškodbah, zdravstvenih okvarah, poklicnih boleznih, invalidnosti itd)
- opomnik (check lista oz kontrolnik) nevarnosti in škodljivosti (po velikosti ali po skladnosti s predpisi)
- izbira ukrepov za odpravo oz. zmanjšanje nevarnosti in škodljivosti
- določitev ukrepov po vsebini, rokih in zadolžitvah za njihovo izvedbo
- kontrola izvedbe in učinkovitosti izvedenih ukrepov
- načrt nadaljnih aktivnosti za zvišanje ravni varnosti in zdravja pri delu

2. Ergonomija (spoznavna, izvajalska / izdelka, delovnega mesta)
Ergonomija je interdisciplinarna veda, ki ima za cilj prilagoditi delo, delovna sredstva, izdelke in delovno okolje psihičnim in telesnim značilnostim človeka.
Delimo jo v spoznavno (s preiskovalnimi metodami različnih strok – erg. fiziologija, erg. antropometrija, erg. psihologijo in ekologijo delovnega mesta – spoznavamo ergonomski problem) in izvajalsko (strokovnjaki tehničnih znanosti, strojniki, arhitekti, oblikovalci, organizatorji dela... Z njhovimi tehničnimi in organizacijskimi metodami se spoznani problemi rešujejo)
Ergonomsko zamisel lahko vgradimo v izdelek ali delovno mesto. Izdelek prilagodimo človekovim značilnostim (obleko, pokrivala, čevlje prilagodimo antropometričnim značilnostim človeka, ki mu je namenjen), s tem dobi večjo dodano vrednost – večjo vrednost izdelka. Enako delovno mesto poskušamo prilagoditi človekovim psihofizičnim funkcijam, da ohranimo zdravje in delazmožnost. Tako delavca razbremenimo, povečamo njegovo učinkovitost ter posledično ekonomsko vrednost. Vse te ukrepe imeujmo humanizacija dela. Zadnje čase je vse bolj prisoten še en vidik ergonomije – prilagajanje človeka delu (gibalni invalidi, slepi, gluhi)

3. Promocija zdravja na delovnem mestu
Promocija zdravja je izobraževalno vzgojni proces, ki je posledica ugotovitve, da mora vsak posameznik aktivno ohranjati svoje zdravje, to pa lahko stori le, če ima dovolj sposobnosti (pogojev in znanja) za uresničevanje lastnih telesnih in duševnih duševnih zmožnosti in posledično bogato in zadovoljno življenje. Hkrati mora širša družba zagotoviti take naravne, delovne, bivalne in socialne razmere ob katerih imamo vedno možnost izbire, ki je zdravlju najustreznejša.
Promocija zdravja na delovnem mestu se od splošne promocije razlikuje le v toliko, da imamo opravka z ožje usmerjeno skupino ljudi, z veliko skupnimi značilnostmi. Važno je, da je promocija usmerjena v potrebe skupine delavcev, ki ji je namenjena, usmerjena proti tistim obremenitvam, ki jih delavci čutijo kot težavo, da so vanjo vključeni vodstvo, svet delavcev, sindikat in delavci sami. (predvsem več profilov strokovnjakov, ne le zdr.) Promocija mora biti temeljita in mora poseči na vsa področja, ki se ob analizi tveganja pogažejo kot pomembna, učinkovita in ekonomska koristna. P.Z. na delovnem mestu je kombinacija 2 strategij: 1. večanja znanja posameznika, da se bolje in uspešneje zoperstavlja obremenitvam in škodljivostim (doma, na delu v okolju), 2. optimalna ureditev delovnega, družbenega in naravnega okolja tako, da se zmanjša tveganje zaradi obremenitev in škodljivosti. V PZ vključimo teme o zdravem prehranjevanju, preprečevanju stresa, preprečevanju poškodb na delu in izven delovnega časa, o škodljivi rabi alkohola (in ostalih psihotropnih snovi) in ostale zdravju pomembne teme.

4. Kisikov dolg (vrste, definicija)
KD = poraba O2 v času restitucije – poraba O2 v času mirovanja x čas restitucije.
- alaktacidni dolg - porabljeni ATP, kreatin fosfat, O2 iz lokalnega Hb in mioglobina ter O2, ki je potreben za povečano kardiorespiratorno funkcijo, povečano koncentracijo adrenalina in temperaturo tkiva v fazi počitka; 5-6 litrov O2
- laktacidni dolg - anaerobno nastala mlečna kislina, ki jo je po delu potrebno resintetizirati v glikogen ali razgraditi v CO2 in H2O. Za laktacidni dolg je potrebna količina O2 odvisna od količine mlečne kisline (1l O2 za vsakih 8g laktata)

5. MAK- maksimalna aerobna kapaciteta (pogoji, kriteriji)
MAK je mera za obremenitev pri kateri se nivo laktata v krvi dvigne nad 11mmol/l, izražamo jo v l O2/min) Je pokazatelj sposobnosti srčno-žilnega sistema in merilo za sposobnost organizma za privzem in porabo kisika. je odvisna od: - minutnega volumna srca, - normalne izmenjave plinov v pljučih, - mišičnega (tkivnega) kapilarnega pretoka, arteriovenozne diference kisika v mišicah, - koncentracije Hb kot nosilca kisika, - encimske kapacitete mitohondrijev. (odvisna je tudi od vrste obremenitve, parcialnega tlaka v atmosferi in klimatskih dejavnikov. nanjo vplivajo telesne značilnosti posameznika, spol, starost, raven treniranosti)
Pri obremenitvenem testiranju dosežemo MAK, ko: - poraba kisika ne raste več, raste pa pulz, - mlečna kislina je okrog 11 mmol/l, - respiratorni kvocient je 1.15, - človek je subjektivno maksimalno izčrpan. 50MAK je anaerobni prag.

6. Epilepsija in vožnja
Dovoljeno: voznik amater pri kontroliranih primerih, pri katerih brez terapije ni napadov najmanj 2 leti
Prepovedano: poklicni vozniki z diagnozo epilepsije (in drugimi motnjami zavestu) in amaterski z zadnjo epizodo znotraj 2 let.
EU ZAKONODAJA:Dovoljenje za vožnjo se lahko izda ali podaljša na podlagi pregleda pristojnega zdravstvenega organa in rednih zdravstvenih pregledov. Odločiti se morajo o stanju epilepsije, klinični obliki in napredovanju (npr. nobenih napadov v zadnjih dveh letih), opravljenem zdravljenju in njegovih rezultatih. Za poklicne voznike pa velja, da se vozniških dovoljenj ne sme izdati voznikom, ki imajo epileptične napade ali so nagnjeni k njim oziroma imajo druge nenadne motnje zavesti. (Direktiva Evropskega parlamenta iz decembra 2006 o vozniških dovoljenjih)


7. Diabetik in vozniška sposobnost
Dovoljeno: Večina diabetikov z urejenim nivojem glukoze brez kroničnih zapletov, nevarni pa so akutni zapleti (npr. hipoglikemija), zato mora biti bolnik poučen o svojem stanju in preprečevanju.
Prepovedano: amaterski vozniki – neurejen dibetes s kroničnimi zapleti (so izražene motnje vida, živčevja ali kardiovaskularnega sistema ter nekompenzirana acidoza); Poklicni vozniki – če so na inzulinu.
Potrebna je individualna obravnava in stroga kontrola diabetikov pri zdravniku specialistu medicine prometa - diabetes mora biti urejen!
EU ZAKONODAJA :Vozniška dovoljenja se bolnikom s sladkorno boleznijo lahko izdajo ali podaljšajo na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in rednih zdravstvenih pregledov, ki ustrezajo vsakemu posameznemu primeru. Samo v zelo izjemnih primerih se lahko vozniška dovoljenja izdajo poklicnim voznikom, ki imajo sladkorno bolezen in potrebujejo zdravljenje z inzulinom, in še to samo na podlagi ustrezno utemeljenega pooblaščenega zdravniškega mnenja in rednih zdravstvenih pregledov.

8. Sluh in vožnja
prepoved: gluhi poklicni vozniki, amterski in profesionalni bolniki z bolezni vestibularnega aparata z motnjami ravnotežja
dovoljeno: 1.skupina: Lahko so tudi popolnoma gluhi, pogoj je, da svojo hibo funkcionalno kompenzirajo -2.skupina: Lahko vozijo, če imajo takšno ostrino sluha, da slišijo šepet z razdalje 1m, glasno govorjenje pa z razdalje 4-5m, ne da bi potrebovali amplifikator. Kategorija D sme to ostrino sluha dosegati tudi samo z amplifikatorjem.
EU ZAKONODAJA :Vozniška dovoljenja se lahko kandidatom oziroma poklicnim voznikom izdajo ali podaljšajo v skladu z mnenjem pristojnih zdravstvenih organov; pri zdravstvenih pregledih je treba posebno pozornost posvetiti obsegu za kompenzacijo.

9. Srčni bolnik in vožnja
Potrebna je ocena vozniških sposobnosti: anamneza, klinični status, specialna diagnostika (EKG, holter, monitorizacija, UZ srca, obremenitveno testiranje)
prepoved AMATER: huda koronarna bolezen s pogostimi napadi angine pektoris, 6 mesecev po AMI; če ima motnje ritma, ki lahko povzročijo sinkopo, prirojene ali pridobljene hibe z znaki hude dekompenzacije, cor pulmonale z dekompenzacijo; če ima arterijsko hipertenzijo s sistolnim tlakom nad 180 mmHg in diastolnim tlakom nad 120 mmHg ter okvaro žilja; če je prebolel perikarditis in ima znake konstrikcije; če ima kompletni srčni blok – III.st. (razen če ima pacemaker). Nujna je individualna obravnava in redne kontrole.
prepoved POKLIC: 6 mesecev po AMI, AP in aritmije, bolezni velikega ožilja, AV blok II. ali III. stopnje, levokračni blok, kronično pljučno srce, perikarditis z znaki konstrikcije.

EU ZAKONODAJA: Bolnik ne sme biti voznik amater, če ima resno aritmijo ali trpi zaradi angine med mirovanjem ali čustvovanjem. Vozniška dovoljenja se lahko izdajo ali podaljšajo na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in rednih zdravstvenih pregledov voznikom, ki imajo srčni spodbujevalnik ali so preboleli miokardni infarkt. Pri abnormalnem arterijskem krvnem pritisku, je treba oceniti zaplete in nevarnost, ki jih ti zapleti lahko pomenijo za varnost na cesti. Pri poklicnih voznikih mora pristojen zdravstveni organ ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti.

10. Biomonitoring kadmija
- URIN: določanje kadmija v urinu (enkratni ali 24-urni vzorec); elektroforeza proteinov v urinu, beljakovine majhne specifične teže kažejo tubulno okvaro ledvic; (pri neizpostavljenih nekadilcih je konc. Cd 0,2-0,8 μg/l urina, pri kadilcih pa precej višja 1,4-4,5 μg/l urina)
- KRI: določanje kadmija v krvi, opazimo tudi večjo SR, anemijo.

11. Biomonitoring svinca
Merimo vrednosti Pb v krvi (BMV: 300-400 μg/l) in urinu (80µg/g kreat.) - kažeta količino prostega Pb, ki povzroča toksične učinke. Ocenjujemo svinčev rob na dlesnih in Pb bledico.
- URIN:  Pb,  delta-aminolevulinska ksl (DALK),  koproporfirini
- ERITROCITI:  Pb,  protoporfirini (kaže časovno izpostavljenost),  aktivnost DALK-dehidrataze, hipohromna anemija, bazofilno punktirani eritrociti, več retikulocitov

12. Biometrija živega srebra
- dokazujemo Hg v urinu: nad 50 µg/g kreatinina
- akutna zastrupitev: močna utrujenost, kovinski okus v ustih, bruhanje, bolečine v trebuhu, driska, glavobol, salivacija, ulcerozni stomatitis z močnim zadahom; ob vdihavanju akutna interstic. pljučnica
- kronična zastrupitev: splošni znaki, hipersalivacija, ulceroszni stomatitis z močnim zadahom, intencijski tremor (tremor merkurialis), eretizem z razdražljivostjo, strahom, depresijo, halucinacijami, nistagmus

13. Zastrupitev z nikljem
MDK 0,5 mg/m³ (kovina, sulfid, oksid, karbonat), 0,05 mg/m³ (aerosol), uporaba: obstojen na zraku zato upor. kot površinska zaščita drugih kovin, izdelava specialnega jekla, kadi, emajl, barvanje keramike in stekla. Ob izpostavljenosti so pogosti sinusitis, krvavitve iz nosu, atrofični rinitis in faringitis, perforacija septuma, alergične kožne spremembe (trdovratne in ponavljajoče) na prstih, v predelu zapestja, podplatih; na mestu stika nastane prim. lezija, (okrog 70 alergij pripišemo niklju), kasneje se na drugih delih pojavijo sekundarizmi. Navzkrižna senzibilizacija med Ni, Cr in Co. Akutna zastrupitev: (predvsem pomembno nikljevega karbonila (NiCO4)) glavobol, vrtoglavica, bruhanje, bolečina v prsih, kašelj, dipnea, cianoza, sledi pljučni edem, konvulzije, mentalna zmedenost, tudi krvavitev v pljučih in CŽS. Kronične zastrupitve: hudi glavoboli, vrtoglavica, dispeptične težave, bolečine v trebuhu z gastritisom, moteno delovanje jeter, nevarnost ca dihal (nos, grlo, pljuča) in sinusov.
Th: O2 in preventiva pljučnega edema, ostalo simptomatsko.

14. Zastrupitev s kromom
Uporablja kot zaščita pred rjavenjem, v proizvodnji kalijevega bikromata, barv, krzna, maziv, fotografskega materiala, gume cementa ali zlitin, pri kromiranju kovin ali galvanizacijskem postopku. Trivalentni krom je koristen mikroelement. Šestvalentni Cr ima toksično, alergijsko in kancerogeno delovanje (ca pljuč in obnosnih votlin) Lokalno dražeče: korozivne spremembe kože, nosne sluznice, ulceracije – neboleče, brazgotine, Cr akne. Vdihavanje: ulceracija do perforacije nosne sluznice, lahko sluznica spodnjih dihal, lahko privede do bronhialne astme. Zaužitev: hemoragični gastroenteritis, šok, oligurija, ledvična odpoved, hemoliza, hepatitis, možg. edem. Alergijske reakcije: vlažen ekcem, suhe eritematozne spremembe na rokah, podlahteh, vratu, vekah. (gradbinci zaradi kroma v cementu, v industriji usnja ter nošnji usnj. oblačil)
Th simptomatska: dermatitisa so kortikosteroidi, pri ulecarcijah 10 CaNa2 EDTA, antidota ni.


15. Akutna in trajna akustična travma
Škodljivi auralni učinki hrupa se pojavijo med 85-120 dBA (nižje pri bolj občutljivih, > 90 dBA pri vseh.) Akutna akustična travma: nastane zaradi mehanske okvare senzornih elementov Cortijevega organa, je reverzibilna (začasen pomik praga slišnosti), nastane med delom (krajši čas) v ropotu in se v razl. času (odvisno od trjanja in intenzitete hrupa) popravi. Kronična akustična travma nastane zaradi spazma žil (a. auditiva), utrujenosti, izčrpanosti in metabolnih motenj (hipoksija, hipoglikemija), to privede do degeneracije čutnic Cortijevega organa, je irreverzibilna (trajni premik praga); klinični potek: 1.faza: ozek skotom (upad v audiogramu pri 4-6 kHz); 2.faza: skotom se širi, sega globlje: ne sliši visokih tonov, lahko sega v govorno območje; 3. faza: definitivna izguba sluha (opazi sam).

16. Ocena vidnega polja (metode, pomen)
S centralnim vidom fiksiramo vidno nalogo. Ko se ta seli, ji sledimo s premikanjem glave, zrkla ali oboje skupaj. Centralno vidno polje leži v fovei in parafoveolarno. Periferno vidno polje leži ob centralnem polju. Pri pokončni drži glave sega 70-80º navzdol, 50-60º navzgor in 90º na obe strani horizontalno. Preiskava: statična (fiksne lučke se izmenično prižigajo) in kinematična perimetrija (izvor svetlobe se pomika proti centru – pove kdaj opazi) (binokularno).

17. Globinski vid (mehanizmi in pomen)
Trije osnovni načini za percepcijo globine: 1.relativna velikost predmeta (glede na velikost slike na mrežnici po izkušnjah ocenimo oddaljenost predmeta od očesa). 2. paralaksa zaradi gibanja (slike bližnjih predmetov pri premiku glave potekajo hitro prek mrežnice, slike oddaljenih predmetov pa skoraj mirujejo). 3. retinalna disparacija (stereopsija; oseba z obema očesoma bolje oceni relativno oddaljenost bližnjih predmetov; pri otroku je slabo razvita, razvija se s postopno integracijo vizualne in proprioceptivne zaznave prostora).
Mehanizem globinskega vida je pomemben na razdalji do 1m, njegov pomen se z večanjem razdalje izgublja in postane nepomemben pri 60m. Prepoznavanje prostora (stereognozija) v oddaljenosti do 1 m je odvisna predvsem od retinalne disparacije (binokularni mehanizem).

18. Akomodacija očesa
Je prilagajanje očesa na različne oddaljenosti predmeta. Predmet ostro vidimo le, če pade slika direktno na mrežnico. To korigiramo s spremembo lomnosti leče. Pri gledanju na blizu se ciliarna mišica skrči, leča se zadebeli, zenica se zoži, očesni zrkli konvergirata (Psy). Pri gledanju na daleč je obratno –ciliarna mišica se sprosti, , leča se stanjša, zrkli divergirata, zenica se razširi (Sy). Akomodacija se s starostjo manjša, otrok akomodira od neskončnosti do 0,1 m, 60-letnik do 1 metra (večja togost leče).

19. Azbestoza
Je poklicno obolenje pljuč - difuzna pljučna fibroza, ki nastane zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu. Je neozdravljiva, progresivna in se običajno konča s srčno insuficienco. Azbest so vlaknati silikatni minerali,, ki vsebujejo Si, O2, Mg, Fe, Na in Ca, so v dveh oblikah: serpentin (tanjša, se ustavijo v alveolih) in amfibol (trša, lahko celo poškodujejo parietalno plevro). Največja nevarnost je pri pridobivanju rude, v predilnicah vlaken, tekstilni industriji in izdelavi azbestnih proizvodov. Potrebna večletna izpostavljenost. Ob vdihavanju azbestna vlakna fagocitirajo makrofagi in jih obdajo z mukopolisaharidnim slojem – AT. Makroskopsko vidne spremembe so podobne običajni intersticijski pljučnici (mehansko draženje - proliferacija vezivnega tkiva). Acinarna arhitektura je porušena predvsem subplevralno. Razvijajo se satasta pljuča. Fine, mrežaste brazgotinske spremembe so najbolj očitne v spodnjih režnjih (posterobazalni segment). Zelo pogosto je hkrati spremenjena tudi plevra (izliv, plaki, fibroza). Povečana pojavnost raka v pljučnem parenhimu, mezotelioma in druge maligne neoplazme na grlu, DČ ipd. Od klinična slika: imamo najprej dispnejo, dražeč kašelj, bolečine v prsih, pogosto še atrofični rinitis, faringitis in laringotraheitis. Na odkritih delih kože se lahko pojavijo azbestne bradavice. Kajenje in azbest delujeta sinergistično.

20. Vazonevroza (klinična slika, diagnostika)
Je angionevropatija in je oblika vibracijske bolezni. Pojavi se po daljši izpostavljenosti lokalnim vibracijam s frekvenco 35-150 Hz. Zaradi vibracij pride do motene funkcije prekapilarne in kapilarne cirkulacije in tako do vazospastičnih kriz. Stadiji: vazomotorični stadij: večja občutljivost na mraz, blage parestezije, akrohipotermije, akrocianoza; vazospastični stadij: bledenje prstov na mrazu, parestezije, akrohipotermija, akrocianoza, večje znojenje prstov; vazoparalitični stadij: bledenje prstov na mrazu, bolečine v rokah, izguba občutka za fini prijem, stvari padajo iz rok. Poškodbe so ireverzibilne in progresivne.
Vazospatični napadi: pojavijo se izven delovnega časa, trajajo nekaj minut do 1 ure, začnejo se na konicah prstov in se širijo proti dlani. Dg: provokacijski ohladitveni test, digitalna pletizmografija (pri sobni temperaturi in po ohladitvi), termografija, kapilaroskopija.

21. Bisinoza
Je bolezen dihalnih poti, ki nastane zaradi dolgotrajnega vdihavanja aktivno-vegetabilnega prahu (bombaž , lan, konoplja). Po 15. letih izpostavljenosti se pojavijo subjektivni simptomi in redukcija pljučne funkcije, lahko pa se pojavi že po nekaj mesecih izpostavitve. Vzrok naj bi bile glivice, bakterijski endotoksini, itd. KS: stiskanje v prsih, težko dihanje, utrujenost, značilno po vikendu ali dopustu. Ugotavlja se: kronični obstruktivni sindrom in preobčutljivostni pnevmonitis. Respiratorni simptomi so vse bolj izraženi, zaradi kronične pljučne insuficience privedejo do trajne izgube delazmožnosti. Klinične oblike: tovarniška vročica, običajna oblika poklicne astme, poklicni bronhitis (neodvisen od kajenja). Lahko tudi laringitis, rinofaringitis, alergični dermatitis. Th: Kortikosteroidi.

22. Silikoza
Je poklicna, neozdravljiva, napredujoča bolezen pljuč(nodularna plj. fibroza). Pojavi se zaradi vdihavanja PROSTEGA SiO2, v rudnikih kovin in premoga, kamnolomih, obdelavi kremena, granita, industrija šamota, porcelana, ulitkih...vdihani delci s koničastimi robovi mehanično dražijo pljučno tkivo – pride do proliferacije veziva. Povprečna potrebna izpostavljenost je 10 let in več. Silikotični vozliči so okrogle ali jajčaste oblike, lokalizirani v alveolih in perivaskularnih limfnih foliklih. Okrog silikotičnih vozlov se razvije emfizem. Silikoza prizadene predvsem zg. pljučne predele, posledica je hiperinflacija v sp. predelih, dostikrat je pridružen kronični bronhitis. KS: pri nezapleteni silikozi bolnik ne opaža subjektivnih težav. podobne bronhitisu – suh kašelj zaradi draženja. ko se bolezen razvije je stalen in močnejši proti jutru.Izrazitejše oblike: dispnea ob naporu, kasneje že v mirovanju, kri v sputumu, oslabljeno dihanje. V začetku vidimo drobna okrogla zasenčenja 1-3 mm, pozneje se povečajo v premeru in številu, se zlivajo, zavzamejo obsežna področja bezgavk v hilusu in mediastinumu, lahko kalcificirajo - RTG kot jajčna lupina. Plevra NI prizadeta. Lahko pride do kardiorespiratorne odpovedi. Th: specifičnega zdravljenja ni, odstranitev iz zaprašenega okolja, ter spremljanje okužb.

23. Infrardeče sevanje
Ima val. Dol. 780 nm-1mm, delitev na IR-A 0,78 - 1,4μm, IR-B 1,4 - 3μm, IR-C 3 μm -1mm. V topilnicah, livarnah, valjarnah, steklarnah, opekarnah. Splošno delovanje privede do hipertermičnih pojavov, lokalno do opeklin. Že dolgo nazaj so odkrili, da povzroča katarakto. Običajno najprej na eno oko, po izpostavljenosti več kot 15 let. Povzročijo jo predvsem žarki IR-A, dolgi IR pa keratokonjunktivitis. AKUTNE TOPLOTNE BOLEZNI: posledica bioloških učinkov IR žarkov so toplotni kolaps, toplotni udar, toplotni krči, sončarica. KRONIČNA IZPOSTAVLJENOST: pigmentacija kože (cutis marmorata; dolgi žarki), krajši prodirajo globlje v kožo in povzročajo okvare tkiv pod kožo.

24. Ultravijolično sevanje
Ima val. dolž. 10-380nm. viri: sonce, laboratoriji, varjenje, kem in farm. industrija. UVA-400-315nm:pigmentacija, melanin, keratin, povzročajo fototox. in fotoalerg. reakcije, tudi ca.
UVB-315-280nm: fototox. sprem. z vnetjem v dermisu, akutno (po 6-12h opekline) ali kron. (staranje kože, keratoze), UVC-280-100nm- deluje bakteriocidno, germicidno. Oko: akutno-keratokonjuktivitis; kron.-slabši vid, pterigium, zamotnitve, katarakta na zadnjem polu, oslepitev.

25. Kriteriji za poklicno bolezen dihal

1. bolezen ni obstajala pred prihodom na delo
2. obstaja inkriminiran agens z znanimi iritativnimi, alergičnimi, vnetnimi lastnostmi
3. izključena endogena bolezen s podobnimi znaki
4. nepoklicna etiologija bolezni je izključena
5. simptomatika v glavnem in pretežno med delom
6. stanje se izboljša, ko je izven delovnega mesta daljši čas


26. Kriteriji za postavitev poklicne bolezni kože
1. predhodno nedvomno dokazana poklicna izpostavljenost, izključena tista izven dela
2. gre za vzročni dejavnik, ki praviloma povzroči tako bolezen oz. kožne spremembe
3. gre za kožno lezijo, ki jo sicer povzroča tak agens
4. trajanje izpostavljenosti ustreza naravi agensa in lezije
5. lokalizacija lezije je identična z lokalizacijo maksimalne izpostavljenosti
6. je v seznamu poklicnih bolezni.

You have no rights to post comments

Uporabniški račun