Razvoj pljuč

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (hista1.doc)hista1.doc45 kB
IZVLEČEK

V uvodu je prikazana osnovna anatomija in histologija odraslih pljuč, saj bi bilo razumevanje seminarja brez tega nemogoče. Razvoj pljuč in trahee je predstavljen v đtirih fazah: pseudoglandularni, kanalikularni, fazi teminalnih vrečk in alveolarni. V zaključku, pa sta opisani đe dve bolezni, ki se pojavita ob nepravilnem razvoju pljuč.



UVOD
Pljuča, pulmo, so parenhimatozni organ, zgrajen iz bronhialnega vejevja, ţilja in veziva. Visijo v prsni votlini. Ločimo desna pljuča, ki so niţja in đirđa, ter leva pljuča, ki so viđja in oţja. Bronhialno vejevje se začenja v viđini 4. prsnega vretenca v bifurcatio tracheae, kjer se trahea razcepi v dva glavna bronha - levega in desnega. Ta dva vstopata v pljuča, kjer se začne delitev na manjđe veje:
bronchi lobares (3 desno + 2 levo) - bronchi segmentales (10 + 9) - bronchioli - bronchioli respiratores - ductuli alveolares - sacculi alveolares - alveoli pulmonis (6).

Osnovna funkcija pljuč je izmenjavanje plinov med inspiriranim zrakom in kapilarno krvjo. Temu primerna je tudi mikroskopska zgradba alveolarne stene pljuč, kjer ta izmenjava poteka. V grobem ločimo v alveolarni steni 5 plasti (3):
1. KAPILARNI ENDOTELIJ
2. BAZALNA MEMBRANA IN INTERSTICIJSKO TKIVO, ki ločuje kapilarni endotelij od alveolarnega epitelija. Intersticij vsebuje elastična vlakna, majhne snope kolagenskih vlaken, gladke miđične celice, fibroblastom podobne intersticijske celice, redke monocite in limfocite.
3. ALVEOLARNI EPITELIJ, ki vsebuje:
* pnevmocite tipa l (plođčate celice) - 95\% celotnega epitelija
* pnevmocite tipa ll (okrogle celice) - izločajo surfaktant, ki je vskladiđčen v osmiofilnih lamelarnih telescih vidnih na EM preparatih. Sodelujejo tudi v obnovi alveolarnega epitelija po pođkodbah pnevmocitov tipa l.
4. ALVEOLARNI MAKROFAGI so rahlo pritrjeni na alveolarni epitelij. Izhajajo iz mononuklearnega fagocitnega sistema. Alveolarni makrofagi pogosto vsebujejo drobce ogljika ali drugega fagocitiranega materiala.
5. PLAST SURFAKTANTA je međanica snovi z največ dipalmitoil-fosfatidilholina, nekaj fosfatidil glicerola in najmanj dveh proteinov pomembnih za funkcijo in vivo. Njegova vloga je zmanjđevanje povrđinske napetosti v alveolih, preprečevanje zlepljanja alveolarnih sten v ekspiriju in s tem olajđevanje inspiracije (2,3).

JEDRO
Respiratorni sistem človeka se razvije iz dveh ločenih zasnov. Nosna votlina nastane iz olfaktornih jamic in dela primitivne ustne votline. Pharynx, larynx, trachea in pljuča pa se razvijejo iz laringotrahealne cevi. Le-ta nastane iz entoderma (1). Nastanek pljuč iz laringotrahealne cevi lahko spremljamo v 4. fazah:

1. PSEUDOGLANDULARNA FAZA (od 4. tedna do 17. tedna)
V 4. tednu embrionalanega razvoja nastane kavdalno na zunanji strani primitivnega farinksa brazda. Na njej začne iz primitivnega farinksa rasti traheoezofagealna guba. Iz gube nastane pljučni mehurček, ko pa se poveča, dobimo cev, ki teče vzporedno z esofagusom - laringotrahealna cev. V začetku sta obe cevi povezani s traheoezofagičnim septumom, kasneje pa se popolnoma ločita. Na kavdalni strani laringotrahealne cev se kmalu izoblikujeta bronhialna popka.
V 5. tednu embrionalnega razvoja nastaneta iz bronhialnih popkov levi in desni bronchus principalis, ki imata ţe isto lego in obliko kot je značilna pri odraslem: desni bronhus je krajđi, debelejđi in bolj navpičen.
V nadalnjih tednih te faze se formirajo đe vsi ostali deli bronhialnega vejevja, razen tistih potrebnih za izmenjavo plinov (od respiratornih bronhijev naprej)
Hkrati z bronhiji se iz okoliđkega splanhičnega mezenhima začne razvijati pljučno tkivo. Iz njega nastane tudi visceralna pleura, medtem ko parietalna nastane iz somatičnega mezenhima (4).
2. KANALIKULARNA FAZA (od 16 tedna do 25 tedna)
Del te faze se rahlo prekriva s prejđnjo, saj se kranialni del razvija hitreje kot kavdalni. V tem času se pojavijo respiratorni bronhiji in terminalne vrečke (primitivni ductuli alveolares). Lumen prej nastalih bronhijev se razđiri. Tkivo je dokaj vaskularizirano. V epiteliju so pnevmociti tipa l (4).

3. FAZA TERMINALNIH VREČK (od 24 tedna do rojstva)
V 24. tednu embrionalnega razvoja se debeli epitelij s pnevmociti tipa l stanjđa. Vsebuje ţe pnevmocite tipa ll, ki izločajo surfaktant.
V obdobju med 26. in 28. tednom je razvitih ţe dovolj terminalnih vrečk s primernim epitelijem, da je surfaktanta dovolj za teoretično preţivetje prezgodaj rojenega fetusa. Za preţivetje je ključnega pomena tudi okoliđko ţilje( krvno in limfatično), ki je tudi ţe dovolj razvito (4).

4. ALVEOLARNA FAZA (od malo pred rojstvom do 8 let)
Epitelij na terminalnih vrečkah se đe stanjđa (dovoljuje izmenjavo zraka) in kapilare lahko vstopijo v terminalne vrečke. Pred rojstvom se pojavijo nezreli alveoli na koncu terminalnih vrečk in respiratornih bronhijev. Z njihovo rastjo nastajajo najprej novi nezreli alveoli, ko pa so ţe dovolj veliki jih imenujemo zreli alveoli. Ti nimaj več sposobnosti tvorjenja novih alveolov. Po rojstvu se razvije kar 95\% vseh alveolv (4).

ZAKLJUČEK
Zgoraj opisani razvoj je najpogostejđi in najpravilnejđi. Moţno pa je, da se pojavijo odstopanja od tega razvoja, ki se nam na zunaj kaţejo v bolezenskih spremembah. Najpogostejđi sta traheoezofagalna fistula in kongenitalne ciste.
Traheoezofagalna fistula je rezultat nepopolne delitve kranialnega dela primitivnega farinksa v dihalno in prebavno cev v 4. tednu embrionalnega razvoja. Pride do abnormalne komunikacije med traheo in ezofagusom. Poznanih je več vrst teh abnormalnih komunikacij. Najpogosteje pa se ezofagus na določenem mestu slepo konča (artresia esophagi) , spodnji del pa se priključi na traheo malo nad razcepiđčem. Na ta način lahko pride tekočina iz ţelodca v traheo in pljuča, kar privede v pneumonio. Otroci s tako abnormalnostjo kađljajo in se duđijo pri poţiranju, saj se slina nabira v slepem ezofagusu, ali pa gre v pljuča (5).
Kongenitalna cista predstavlja abnormalne odcepke fragmenta prednjega črevesa. Večinoma gre za bronhialno cisto. To je cistični prostor, ki ga najpogosteje najdemo ob bronhijih ali bronhiolih, lahko pa nima direktne povezave z dihalnimi potmi, Variirajo od mikroskopske velikosti do premera 5cm. Lumen je prekrit z bronhialnim tipom epitelija, izpolnjen pa je s sekretom ali z zrakom. Najpogostejđa komplikacija bronhialnih cist so nastanek abscesa, ruptura s hemoragijo v bronhe (posledično s hemoptizo) , ali v pleuralno votlino ( s sekundarnim pneumo ali hematotoraksom) (3).

LITERATURA
1. DUANČIŻ V. Razvitak diđnog sustava. v: Duančiż V. Osnove embriologije čovjeka.Beograd-Zagreb: Medicinska knjiga, 1983.
2. KALIĐNIK M. Dihala. v: Kaliđnik M. Oris histologije z embirologijo. Ljubljana: DZS, 1992.
3. KOBZIK L., SCHOEN FJ. The lung. v: Cotran RS., Kumar V., Robbins SL.: Pathologic basis of disease. Philadelphia/ London/ Toronto/ Montreal/ Sydney/ Tokyo: WB Saunders Company, 1994.
4. MOORE KL. The respiratory system. v: Moor KL. The developing human. Philadelphia/ London/ Toronto/ Montreal/ Sydney/ Tokyo: WB Saunders Company, Harcour Brace Jovanovich. Inc., 1988.
5. SADEL WT. Respiratory system. v: Langman’s medical embriology. Baltimore/ Hong Hong/ London/ Munich/ San Francisco/ Sydney/ Tokyo: Williams & Wilkins, 1990.
6. VELEPIČ M. Anatomija 4, skripta za đtudente medicine. Ljubljana: MF, 1992.

You have no rights to post comments