Stres in zdravje

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (higiena-stres_in_zdravje.doc)higiena-stres_in_zdravje.doc77 kB
1. Uvod

Stres označuje stanje, v katerem je dinamično ravnotežje organizma ogroženo z zunanjimi in/ali notranjimi vplivi, t.i. stresorji.

Odgovor organizma na stres je učinkovit takrat, ko je sprememba nastala sorazmerno hitro, ko organizem posledico spremembe lahko odpravi in ko obstajajo objektivne možnosti za trajno odstranitev stresorja v okolju.
Med akutnim stresnim odgovorom se pojavijo spremembe, ki imajo namen izboljšati preživetje in čimprej vzpostaviti ravnotežje. Če npr. človek v gozdu zagleda medveda, ga postane strah in začne hitreje dihati, frekvenca srca in krvni tlak se povišata, pozornost je povečana in usmerjena na pretečo nevarnost. Telo mobilizira rezerve hrani in pospeši metabolizem. Krvotok se preusmeri v tiste organe, ki so v trenutni situaciji najbolj potrebni.
Za kronični stres pa je značilen pretiran in dolgotrajen stresni odgovor, ki se odraža v številnih motnjah v delovanju nevroendokrinega sistema in posledičnih psihiatričnih ter somatskih boleznih. Kronični stres je velik problem moderne družbe, v kateri človek izgublja prvotni smisel obstoja in je vse bolj podvržen hitremu tempu življenja. Stresorji so sicer manj intenzivni, vendar so zato dolgotrajni in jih ni mogoče odstraniti, ker so odvisni od družbenih razmer. Stresni odgovor organizma je ob tem neprestano aktiviran; to se kaže z motečim občutkom tesnobe in v pričakovanju, da se bo kaj hudega zgodilo. Pogosto so ljudje razdražljivi in polni adrenalina, a kljub temu neprestano utrujeni in brez iniciative.


2. Posledice stresa

Aktivacija stresne osi zavira rastno, spolno in ščitnično os.
Ugotovili so, da kronični stres posnema presnovno stanje endogenega Cushingovega sindroma, dolgotrajne uporabe glukokortikoidov in presnovnega sindroma.
Stres neugodno vpliva na:
 raven serumskega holesterola (LDL, HDL), trigliceridov,
 spremenljivost krvnega tlaka,
 presnovo sladkorja
 druge dejavnike tveganja: kajenje, nepravilna prehrana, telesna nedejavnost in prekomerna telesna teža.
Vse to pa pospešuje aterosklerozo.

Obstajajo genetsko pogojene vedenjske razlike v dojemanju zunanjega sveta in samega sebe ter v odzivanju na stresne razmere. Vedenjski vzorec tipa A je neodvisni dejavnik tveganja za koronarno bolezen. Za te ljudi so značilni tekmovalnost, naglica, nepotrpežljivost, živijo naporno življenje, preganja jih misel, da morajo v čim krajšem času narediti čim več. Odzivajo se z razdražljivostjo, prikrito sovražnostjo in večjo jezo. Pri njih tudi obstaja pozitivna povezava z zvečano fiziološko odzivnostjo na stres, kar je eden od možnih mehanizmov za nastanek s stresom pogojene hiperholesterolemije. Veliko koronarno tveganje imajo tisti, ki imajo sočasno vedenjski vzorec tipa A in zvečane ravni holesterola v krvi. Ta vedenjski vzorec povečuje učinek skupnega serumskega holesterola na koronarno tveganje.
Psihosocialni stresorji spodbujajo simpatični živčni sistem in tako zvišajo krvni tlak, ki se normalizira, ko stresor ne deluje več. Reagiranje organizma na stres in čustva ne povzroča esencialne hipertenzije, imajo pa stres in čustva vpliv na nihanje srednjega krvnega tlaka.

Zmanjšanje stresa pri sladkornih bolnikih je povezano z znižanjem ravni skupnega holesterola, holesterola HDL, trigliceridov in glikoliziranega hemoglobina. Stres namreč zveča odpornost proti inzulinu in poslabša presnovo sladkorja pri sladkornih bolnikih.


3. Material, metode in rezultati

O vplivu stresa na zdravje je bilo narejenih veliko raziskav, ki so se posluževale različnih metod. Navajamo nekaj primerov.

3.1. Stres na delovnem mestu izničuje zaščitne učinke telesnih obremenitev na srce in ožilje

Raziskava o vplivih telesnih obremenitev in stresa na delovnem mestu na nastanek srčno-žilnih bolezni južnokalifornijske univerze iz Los Angelesa je potekala tri leta. Vanjo je bilo vključenih 447 delavcev, starih od 40 do 60 let, ki so bili zaposleni kot uradni delavci, nadzorniki ali pomočniki za administrativne zadeve. Preiskovance so spraševali po stopnji telesne obremenitve na delovnem mestu in kako pogosto so telesno aktivni v prostem času. Stres na delovnem mestu sprožajo obremenitve, med drugim zahtevnost dela, negotovost, težave s sodelavci.

Na začetku in koncu preiskave so preiskovancem z ultrazvokom izmerili debelino intime-medie v karotidnih arterijah. Ugotovili so, da je večja stopnja telesne aktivnosti med delovnim časom povezana z večjo debelino intime-medije karotidnih arterij. Zaščitni učinek telesne obremenitve na delovnem mestu se izgubi, če delo poteka v okoliščinah z večjim duševnim stresom.

3.2. Stres v družini

V raziskavi so opazovali vpliv stresa v družini in nizke stopnje razumevanja med družinskimi člani na lipidni profil ter agresivnost pri otrocih v 64 družinah. Nerazumevnje v družini je bilo pozitivno povezano z neugodnim lipidnim profilom pri fantih, ne pa pri dekletih. Dognanja raziskave nas navajajo na misel, da ima lahko stres v družini pomembno vlogo v razvoju koronarnrga tveganja.

3.3. Nezaposlenost in zaposlitvena nezanesljivost

Stresna dejavnika, ki postajata vse pomembnejša, sta nezaposlenost in zaposlitvena nezanesljivost. V švedski raziskavi so 6,2 leti opazovali vpliv grozeče nezaposlenosti na kakovost spanja in serumski holesterol pri 715 moških delavcih v pristanišču. Rezultate so primerjali s kontrolno skupino 261 enako starih moških. Ugotovili so, da zaposlitvena nezanesljivost in strah pred izgubo službe zvišujeta raven serumskga holesterola pri moških srednjih let.


4. Diskusija

Stresu se ne moremo popolnoma izogniti, četudi smo še tako optimistični, saj nas spremlja na vsakem koraku. Za najbolj stresna veljajo obdobja velikih sprememb: ločitev, izguba partnerja, bolezni v družini, pa tudi pričakovanje veselih dogodkov, kot so rojstvo, poroka,...

Tudi v zdravniškem poklicu je prisotno zelo veliko stresa, kar se odraža že med samim študijem. Proti stresu se lahko borimo s strokovnim izobraževanjem in dobrim interdisciplinarnim sodelovanjem. Velik problem je, da strokovnost in etična načela vse bolj potiskajo v ozadje ekonomski argumenti. To vodi v konflikte z okoljem in s samim seboj. Zdravnik se mora odločati o tem, kateremu bolniku bo omogočil bolj kakovostno zdravljenje, sprašuje se komu zadovoljiti zahteve in čemu slediti - bolniku ali pričakovanjem delodajalca in zdravstvene zavarovalnice. Tako se še poveča strokovna odgovornost, pojavijo se hude moralne dileme zdravnika. To dolgoročno ustvari pogoje za razvoj sindroma izgorevanja (burn-out syndrom). Ta vključuje telesno in duševno izčrpanost, negativne predstave o sebi, delu in čustveno otopelost do svojih bolnikov. Večina zdravnikov iz svojega entuziastičnega obdobja, ko začnejo polni navdušenja in delavne energije pomagati bolnikom, preide v fazo stagnacije. Takrat začnejo prevladovati slabe strani službe; nizka plača, krivda pri neuspešnem zdravljenju,… To lahko preide v frustracijo, ko zdravnik občuti nemoč in nezmožnost ugoditi vsem zahtevam, nato pa v najtežjo fazo izgorevanja – apatijo.

Z raziskavami so potrdili pomen ter vpliv družbene podpore na obvladovanje različnih oblik stresa in na zdravje ter potek bolezni. Pomembno je krepiti tiste oblike družbene pomoči in podpore, ki že obstajajo, in razvijati nove (podporna svetovanja in pomoč pri reševanju nastalih problemov nezaposlenim, tistim, ki so izgubili svojce,...).


5. Zaključek

Človekovo telesno in duševno delovanje sta tesno povezana. Posledice stresa so različne zdravstvene in psihosomatske motnje in bolezni. Na mentalnem področju se stres odraža na različne načine, najpogosteje kot utrujenost, izčrpanost, nezmožnost opravljanja dela, razdražljivost, težave z zbranostjo…

Kako si lahko pomagamo pri premagovanju stresa:
 telesna aktivnost,
 počitek, ki je nujno potreben za regeneracijo in obnovo telesnih ter predvsem mentalnih sposobnosti,
 optimističen pogled na svet, pri čemer je pomembno okolje, ki človeka podpira in v katerem se dobro počuti, zavedanje svojih dobrih in slabih lastnosti ter jasno zastavljeni cilji o tem, kaj si v življenju želimo,
 mentalni trening; tehnike sproščanja oz. relaksacije, ki temeljijo na povezanosti med telesnim in duševnim funkcioniranjem (tehnike dihanja, avtogeni trening,…),
 sprostilen učinek imajo tudi že npr. savna, tuširanje s toplo vodo, sprehod, poslušanje glasbe…


6. Literatura

1. Ilin B. Psihohigienski vidiki zdravja in obremenitev slovenskih zdravnikov. Isis, april 2002: 66-69
2. Maučec-Zakotnik J. Vpliv stresa na holesterol in druge dejavnike tveganja za aterosklerozo. Glasilo odbora za lipide 1997: 7(7): 9-16
3. Feightner J. W. Early detection of depression. Clinical Preventive Health Care 1994: 39-41
4. Grad O., Čebašek-Travnik Z., Močnik-Bučar M., Milač B. Zdravnik proti stresu in izgorevanju. Forum maj 1999: 46-48
5. Priest V., Speller V. Stress/Anxiety. Risk Factor Management Manual. Oxford: Radcliffe Medical Press; p. 130-45
6. Cecić Erpič S. Kako se učinkovito spoprijeti s stresom. Zdravo življenje. http://med.over.net/za_bolnike/zdravo_zivljenje/clanki/nasveti/kako_se_znebiti_stresa.php
7. American Heart Association. Stres na delovnem mestu izničuje zaščitne učinke telesnih obremenitev na srce in ožilje. 10. marec 2001.
http://www.jupsline.net/novice.phpid=984307163
8. Danieli A. Optimizem za zdravje. Zdravo življenje.
http://med.over.net/za_bolnike/zdravo_zivljenje/clanki/nasveti/optimizem_za_zdravje

You have no rights to post comments