Telesna neaktivnost (1999)

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (seminar_tel_neaktivnost.doc)seminar_tel_neaktivnost.doc36 kB


1. DEFINICIJA

Fizična neaktivnost je kompleksno vedenje. Definirano je kot premikanje telesa, opravljeno z močjo mišic in porabo energije. Pri tem merimo tisto energijo, ki presega bazalni metabolizem.
Redna fizična aktivnost poveča delavno sposobnost, ki je definirana kot sposobnost, da lahko izvajamo zmerno do hudo aktivnost in da pri tem ne pride do slabosti in da to stanje čahko vzdržujemo skozi življenje.


2. POMEN

V modernih in bogatih družbah intezivna mehanizacija na skoraj vseh področjih v gospodarstvu vodi v močno zmanjšanje porabe energije pri skoraj vseh poklicih.
Študije so pokazale, da je približno 70\% ljudi (moških in žensk) vseh starostnih skupin, ki ne dosegajo niti minimalnega še sprejemljivega nivoja telesne aktivnosti, ki bi še imela pomemben vpliv na zdravje.
Število ljudi, ki so fizično aktivni v prostem času, je v sorazmerju s socioekonomskim statusom in nivojem izobrazbe. Premožnejši in bolj izobraženi sloji populacije imajo boljši profil za koronarno bolezen: manjša je prevalenca kajenja in debelosti, prehranjevalne navade so bolj zdrave. Ljudje, ki opravljajo fizično naporno delo, so očitno manj zainterisirani za fizično aktivnost v prostem času.
V zadnjem času je telesna aktivnost postala popularna. Pri odraslih je aktivniost v prostem času narasla, vendar je kljub temu le 20\% ljudi, ki telovadi na priporočenem nivoju za preprečevanje kardiovaskularnih bolezni.


3. VPLIV NA POSAMEZNE SISTEME

 Splošno:
- zmanjša umrljivost (za faktor 4.65 pri ženskah in 3.44 pri moških)
- preprečuje razvoj kroničnih nalezljivih bolezni (bolezni srca in ožilja,
sladkorna bolezen, rak…)
- zmanjšuje posamezne dejavnike tveganja
- preprečuje osteoporozo, staranje in ima pozitivni psihološki vpliv

 Bolezni srca in ožilja:
- so glavne bolezni industrijskih držav
- ob telesni neaktivnosti se rizik srčne kapi poveča za 1.4-2.4
- telesna vadba preprečuje razvoj bolezni srca in ožilja tako da:
- zmanjša visok krvni tlak (zniža telesno težo, poveča vpliv vagusa)
- zmanjša telesno težo
- zmanjša stres in emocionalno napetost

 Diabetes mellitus:
- poveča se glukozna toleranca
- poveča se poraba glukoze
- poveča se občutljivost insulinskih receptorjev v adipocitih

 Rak:
- rak debelega črevesa je povezan s telesno neaktivnostjo, ker se zaradi zmanjšane peristaltike podaljša čas izpostavitve škodljivimi snovmi v hrani

 Krvni tlak:
- diastolni tlak se zniža za 3-15 mmHg
- sistolni tlak se zniža za 5-25 mmHg

 Debelost:
- zniža se telesna masa, kar ima ugoden vpliv na mnoge druge bolezni (kardiovaskularni, respiratorni, diabetes, rak, osteoartritis)

 Maščobe:
- redna telesna vadba poviša HDL, kar zmanjša aterogeni faktor

 Osteoporoza:
- predvsem problem starejših žensk
- aktivnost poveča mineralne komponente v kosteh

 Psihološki vplivi:
- 2-3 ure po aktivnosti ostane občutek ugodja zaradi sproščanja endorfinov in določenih monoaminov
- povečajo se intelektualne sposobnosti
- povečajo se kognitivne sposobnosti



4. SVETOVANJE

Večina ljudi priznava, da bi morali biti bolj aktivni. Naloga zdravnika je da razišče individualno dojemanje problema, odkrije ovire in nato ustrezno svetuje. Cel proces poteka v več fazah:

a) FAZA POIZVEDOVANJA: Izvemo vedenjski vzorec. Primeri vprašanj:
- Kaj mislite o telesni telovadbi?
- Ali verjamete, da nas telovadba napravi bolj zdrave?

b) FAZA INFORMIRANJA: Izvemo sedanji nivo fizične aktivnosti in sposobnosti, ter vplivamo na zavedanje o zdravju. Primeri:
- Kako pogosto ste telesno aktivni?
- Koliko časa traja posamezna aktivnost?
- Kako ocenjujete vašo kondicijo?

c) POGAJALNA FAZA: V tej fazi se pacient odloči. Zdravnik mora odločitev spoštovati in poskuša svetovati s smislu večje aktivnosti, če je to potrebno. Izdela individualni načrt, svetuje pri prehrani, da ustrezno literaturo itd.



5. PRIPOROČILA

Pri svetovalnih programih se upoštevajo naslednje stvari:

 POGOSTNOST : priporočeno 3-4 krat na teden in ne v zaporednih dnevih

 TRAJANJE: v treh fazah (skupno 25-60 min)
- ogrevanje (5-10 min)
- aktivnost (15-40 min)
- ohlajanje (5-10 min)
-
 INTEZITETA: merimo jo lahko na dva načina:
- kot \% maksimalne energije, ki nastane pri maksimalnem vnosu kisika (\%VO2)
- kot \% maksimalne frekvence srca (merimo jo z obremenitvenim testom ali pa izračunamo po formuli Maks.frekv.=220-starost
- priporočeno je 70\% maskimalne srčne frekvence

 TIP AKTIVNOSTI: glede na porabljeno energijo ločimo blago, zmerno in težko aktivnost

 STOPNJEVANJE: glede na razultate aktivnost stopnjujemo v trajanju in inteziteti

 PRILAGAJANJE SPOLU, STAROSTI IN STANJU ORGANIZMA


6. ŠKODLJIVI UČINKI

Telesno aktivnost lahko spremljajo naslednji škodljivi učinki:

- poškodbe kit, mišic in kosti
- srčni zastoj
- aritmije zaradi hipertermije
- zmanjšan venski priliv v srce

You have no rights to post comments

Uporabniški račun