Metode za spremljanje stanja ploda med porodom

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (g11.doc)g11.doc226 kB
1 UVOD
Za zdravega novorojenca je bistvena primerna preskrba ploda s kisikom. Zaradi premajhne oksigenacije pride do asfikcij, ki povzročajo trajne poškodbe tkiv. Govorimo o fetalnem distresu. Asfikcijo lahko ugotovimo šele po porodu, med porodom pa lahko le ugotavljamo stanja, ki asfikcijo povzročajo. Zato med porodom nadzorujemo plod s spremljanjem njegovega srčnega utripa (zaradi pomanjkanja kisika se spremeni akcija srca)in z merjenjem pH krvi (pH pada, če pomanjkanje kisika traja dalj časa). Včasih lahko sklepamo na poslabšanje stanja ploda, kadar se prej bistra in mlečna plodovnica spremeni v zeleno.


2 SPREMLJANJE PLODOVEGA SRČNEGA UTRIPA

Otrokovo stanje med porodom spremljamo s poslušanjem njegovih srčnih utripov s stetoskopom ali pa s posebno UZ napravo, ali pa s kontinuirano elektronsko registracijo srčnih utripov (kardiotokogorafija). Bolj varna in zanesljiva je druga metoda, vendar pa elektronski h kronografov ni dovolj v vseh slovenskih porodnišnicah. Če uporabljamo starejšo metodo poslušamo plodove srčne utripe na vsakih 15 minut in sicer takoj za popadkom.

2.1 KARDIOTOKOGRAFIJA (CTG)
2.1.1 DEFINICIJA:
CTG je neprekinjeno elektronsko spremljanje frekvence plodovih srčnih utripov in materičnih popadkov
2.1.2 INDIKACIJE:
S CTG naj bi spremljali vsak porod. Če pa imamo aparatur premalo moramo spremljati vsaj vse porode z večjim tveganjem. To so: prezgodnji porodi, porodi dvojčkov, medenični vstavi, prezgodnja ločitev pravilno ležeče posteljice, delni ali marginalni predležeči posteljici, intrauterinih zastojih rasti, hipertenzivnih boleznih, zelenih plodovnicah, induciranih in pospešenih porodih.
2.1.3 METODA:
2.1.3.1 ZAPISOVANJE PLODOVE SRČNE AKCIJE
2.1.3.1.1 DIREKTNA METODA
Prek cerviksa pritrdimo na plodov vodilni del bipolarno spiralno elektrodo. Dobimo plodov EKG. Metoda daje najboljše rezultate, saj ne prihaja do slabih zapisov zaradi spreminjanja lege matere ali debele trebušne stene.
1.1.1.1.2 INDIREKTNA (ZUNANJA) METODA
ultrazvok Zaradi gibanja srca dobimo različne ultrazvočne odboje. Metoda se največ uporablja, predvsem ko direktne metode ni mogoče ali je ne želimo uporabiti.
abdominalni EKG: Je nezanesljiv, saj prevladujejo signali materinega utripa, moti pa tudi materina mišična aktivnost.
fonografija: Uporabljamo zvočne učinke utripanja plodovega srca. Metoda se danes opušča in jo nadomeščamo z UZ.
2.1.3.2 ZAPISOVANJE MATERIČNE AKTIVNOSTI
2.1.3.2.1 ZUNANJA TOKODINAMOMETRIJA:
Na najvišji del matenice pritrdimo elastični pas z dinamometrom, ki zazna vsak nateg pasu. Izmerimo frekvenco in trajanje popadkov, ne pa njihove jakosti (kvalitativna metoda). Je zelo enostavna metoda, zato se v praksi veliko uporablja.
2.1.3.2.2 MERJENJE INTRAUTERINEGA TLAKA:
Kater z manometrom uvedemo v materično votlino. Metoda je invazivna, zato jo rutinsko redko uporabljamo.
2.1.4 REZULTATI:
Normalna osnovna frekvenca je 120-160 utripov/min. Za spremembo osnovne srčne frekvence imamo spremembo, ki traja več kot 10 minut. Tahikardijo lahko povzroča hipoksija ploda, materina povišana telesna temperatura, parasimpatikolitiki itd. Stalna bradikardija je velikokrat neškodljiva, če pa je srčna frekvenca močno zmanjšana je potrebno izključiti srčno anomalijo s popolnim srčnim blokom..
2.1.4.1 VARIABILNOST OSNOVNE FREKVENCE:
Osnovna srčna frekvenca se pri zdravem plodu pod vplivom avtonomnega živčevja spreminja kot prilagoditev na zunanje dražljaje. Kadar je variabilnost frekvence normalna ali povečana, je pH ploda normalen. Zmanjšana ali manjkajoča variabilnost, ponavadi skupaj s še drugimi spremebami, je povezana s plodovo acidozo
2.1.4.2 DECELERACIJE
so periodične upočasnitve srčne frekvence. Normalno je srčni utrip nespremenjen ali pa le rahlo zmanjšanj (ne za več kot 40/min) ob popadku. Glede na obliko vala in na časovni odnos deceleracije do popadka ločimo:
zgodnje deceleracije: So zrcalna slika krivulje popadka (začnejo se ob začetku popadka, imajo najnižjo točko ob vrhu popadka in se končajo s koncem popadka). Niso povezane s hipoksijo ploda, nastanejo pa najpogosteje zaradi pritiska na plodovo glavico.

pozne deceleracije: Po obliki so podobne zgodnjim, vendar se pojavijo s časovnim zamikom. Globina je lahko zelo majhna. So znak plodove hipoksije in so vedno slab znak. Do časovnega zamika pride zaradi počasnega delovanja kemoreceptorjev, ki zmanjšajo srčno akcijo, ko pride do hipoksije ob popadku.

variabilne deceleracije: So spremenljive glede trajanja, amplitude in časovnega odnosa do popadka, čeprav se najpogosteje z njim ujemajo. Povzroča jih pritisk na popkovnico. So najpogostejše.

3 pH – METRIJA (FETAL BLOOD SAMPLING)

3.1 DEFINICIJA:
Postopek pri katerem s pomočjo kaplje krvi ocenimo oksigenacijo plodovih tkiv z merjenjem pH, pCO2, pO2, B.E in standardnih bikarbonatov.
3.2 INDIKACIJE:
pH - metrija ni standardna metoda pri spremljanju stanja novorojenca. Uporabimo jo le takrat, ko CTG nakaže pomanjkanje kisika pri plodu. Če je motnja preskrbe s kisikom jasno vidna na CTG (npr. ko vidimo kasne deceleracije), pH – metrije ne delamo, saj s tem le izgubljamo čas. pH – metrija pa nam je v veliko pomoč pri dalj časa trajajočih motnjah (20-30 min) vidnih s CTG: tahikardije, bradikardije, globoke in široke zgodnje ali variabilne deceleracije in znižana ondulacija.Takrat se namreč pri normalen pH izvidu lahko izognemo carskemu rezu.
3.3 POSTOPEK:
Jemljemo kapilarno kri iz vodilnega plodovega dela (skalpa ali zadnjice). Porodnica pri tem leži na hrbtu, zato se trudimo, da postopek poteka čim krajši čas, da jo lahko zopet položimo v bočni položaj. Tubus za amnioskopijo uvedemo skozi razširjen cerviks in se z njim dotaknemo plodovega vodilnega dela. Z nožičem vrežemo 2mm globoko in 2mm široko ter dobljeno kapljo krvi posrkamo v heparinizirano kapilaro. Kapilara takoj odnesemo v laboratorij. Postopek ponovimo vsake dve do tri ure.
3.4 REZULTATI
ika
3.5 NEVARNOSTI:
Pri prevelikem vrezu lahko pride do večje krvavitve ploda.
3.6 SLABOSTI
Zanesljivost metode je 80 – 90\%. S pH - metrijo ocenjujemo le trenutno stanje ploda. Možno pa je, da se klinično stanje otroka slabša tako hitro, da lahko dobimo prizadetega otroka tudi pri predhodno dobrem pH-ju. Pojavile so se sicer že metode za stalno analizo pH, ki pa zaradi mnogih zapletov niso prav zaživele. Je pa to vsekakor smernica, kamor se razvija moderna tehnologija.
4 SKLEP
Med porodom postavimo diagnozo fetalnega distresa, kadar menimo, da CTG znaki in acidobazno stanje plodove krvi kažejo na pomanjkanje kisika pri plodu, ki bi lahko pripeljalo do trajnejših okvar ploda, če bi tako stanje trajalo dalj časa. Porod dokončamo s carskim rezom ali v drugi porodni dobi z ekstakcijo ploda.

You have no rights to post comments

Uporabniški račun