Psihologija poroda

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (Psihologija poroda.docx)Psihologija poroda.docx20 kB
Snemi datoteko (Psihologija poroda.pptx)Psihologija poroda.pptx336 kB

Porod je dogajanje, pri katerem se plod, plodovi ovoji in posteljica iztisnejo – porodijo iz maternice. Je zaključena sistemska enota pri katerem sodelujejo dejavniki tako somatskega kot tudi psihološkega značaja.
Analiza različnih spremenljivk poroda je pokazala, da je med dejavniki, ki so pomembni za prvo porodno dobo induciranega poroda kar nekaj psiholoških. Za uspešen porod so pomembni faktorji: sitacijske prilagojenosti, nevrotizma, čustvenega doživljanja, strukturalnega psihonevrotizma in obsesivne usmerjenosti.

PRIMARNE MOTNJE

Kljub širokim etiološkim raziskavam se da somatski vzrok ugotoviti samo v 40-60% primerov. Kot eden možnih vzrokov za prezgodnji porod se navajajo psihološki vzroki.

Primarne motnje:
• Prezgoden začetek poroda
• Prepozen začetek poroda
• Motnje v zorenju cerviksa
• Motnje v poteku poroda:
 Motnje popadkov
 Motnje v dilataciji cervikalnega kanala

O problemu prezgodnjega ali prepoznega začetka poroda je s psihoanalitičnega stališča pisala že Deutcheva. Menila je, da prihaja v zadnjih tednih nosečnosti do polaritete: zadržati ali iztisniti plod. Če prevladajo sovražni motivi ženska rodi prezgodaj. Če prevladajo narcistična nagnjena in strah kaj bo z otrokom se nosečnost in porod podaljšata. Vse to pa se močneje kaže pri nevrotičnih ženskah.

Začetek poroda se lahko zakasni zaradi nepoznanih motenj, ki se kažejo v "nezrelosti cerviksa" po PDP. Pri teže nevrotičnih ženskah, predvsem pri ženskah, ki so manj prilagodljive na vsakdanje življenje, je cerviks v tem času manj zrel. Kadar se daje klorpromazin, nezreli cerviksi hitreje dozorevajo, kar je lahko posreden dokaz, da obstajajo mehanizmi, ki pri nevrotičnih ženskah motijo normalen tok in zorenje cerviksa po PDP.

Prezgoden porod je pogosto zvezan s psihološkimi dejavniki, predvsem pri ženskah, ki prvič rojevajo, pri mladih ženskah, neporočenih materah in tistih, ki so imele splav ali so rodile mrtvega otroka.

PSIHOLOŠKE TEŽAVE
Psihološke težave ki jih opažamo med nosečnostjo, porodom in poporodnem obdobju so veliko bolj zapletene, kot je videti na prvi pogled. Na njih vplivajo izkušnje ženske. Zelo je pomembno, da ta ustavi že v otroštvu pravilen odnos do nosečnosti, materinstva in ženskosti na splošno.

V začetku nosečnosti plod tujek. Jo moti, razkraja njeno psihično in telesno harmonijo, menja delovanje njenega telesa, ki ji bo spremenil zunanji videz in ki ji bo spremenil njen odnos do partnerja. Pri večini se ta občutek spremeni ko začuti otroka.
Sčasoma sprejme otroka kot del sebe, ravna z njim ko delom lastnega organizma in se boji kaj bo z njim ko se bo odselil iz nje.
V zadnjih tednih povešenje maternice povzroči pritisk in občutek vlečenja à harmonija med materjo otrokom se poruši, zato da psihološka ločitev ne bi bila tako boleča. Fiziološke težave postajajo vzrok za emocionalne impulze, ki postajajo sovražni vezi mati-otrok. Mati ponovno občuti plod kot tujek, kot v začetku nosečnosti.

PRVI DVE PORODNI DOBI
Sam porod sicer razdelimo na tri porodne dobe, vendar sta psihološko zanimivi prvi dve porodni dobi. Prva porodna doba pomeni začetek poroda in se konča s popolnim odprtjem materničnega ustja.
Če so inervacijski procesi v času poroda pod vplivom čustvenih napetosti moteni, izgubi porod svojo normalno spontanost in se odvija nepravilno. Popadki postanejo pri agresivnih ženskah zaradi povečanega izločanja noradrenalina močni, boleči, nekoordinirani in neučinkoviti. Pri prestrašenih depresivne Ž postanejo popadki preslabi.

Druga faza pomeni popolno odprtje materničnega ustja, se konča s popolnim rojstvom otroka.
V tej fazi ženska fizično sodeluje. Šok zaradi bolečin in ekscitacije motornega aparata zmanjša sposobnost sprejemanja dražljaje iz zunanjega sveta. Komunikacija porodnice z okoljem se zmanjša na stvari direktno povezane s porodom. Podzavestno je še močnejše.
Porod se ustavi, popadki so premočni, preslabi, ne ob pravem času ali pa delujejo paradoksno.
Ženska v nekaterih primerih neha sodelovati pri porodu, postane pasivna in se s tem varujem pred naraščajočim strahom in bolečinami. Druge želijo ohraniti svojo aktivnost tako, da delujejo ob nepravem času.

STRAHOVI
Pri porodu sta glavna strahova strah pred smrtjo in strah po ločitvi od otroka. Strah pred smrtjo je velik in prvinski ter ga spremlja površen, zavesten strah pred življenjskimi nevarnostmi, strah se poglobi zaradi domačih, ki se zanjo bojijo. Strah po ločitvi od otroka pa je podzavesten strah pred izgubo enotnosti s plodom.
Pri vsaki nosečnosti lahko strah izvira iz resnične življenjske situacije. Ženska se boji da bo porod potekal patološko, razmišlja kaj bo z otrokom, zamišlja si, da ima otrok najtežje bolezni. To so strahovi vsake normalne nosečnice. Se pa v primeru nevrotičnih nosečnic pojavljajo v veliko večjem obsegu.

STRAH PRED BOLEČINO
Poleg strahu da se bo otrok rodil iznakažen, da se bo otroku in njej sami med porodom kaj zgodilo sta bojazen in strah pred porodno bolečino tisto, kar večino žensk med nosečnostjo najbolj muči.
Na jakost vpliva odnos do bolečine, ki si ga pridobimo v življenju (občutek se začne graditi že v otroštvu, pa vse do poroda; pripovedovanje mater in drugih žensk o grozotah poroda in trpljenju vceplja mladi poslušalki predstavo o bolečini, ki jo bo doživela med porodom)

Nosečnica je čustveno labilna in dovzetna za strašljiva pripovedovanja (zelo pomembna pravilna vzgoja, ki prikaže ženski od otroštva dalje nosečnost in porod v pravi, prijazni in vzpodbujajoči luči. Pri tem igra pomembno vlogo mati nosečnice. Če je ta urejena, čustveno stabilna, potem bo verjetno taka tudi hči. Neurejene, čustveno labilne matere pa vzgajajo bodoče kandidatke za zapletene in boleče porode.

Bojazen nosečnice, ki še ni rodila, da jo bo med porodom bolelo, temelji le na pripovedovanju. Čim več slabega je slišala in čim bolj je čustveno nestabilna, tem bolj se boji porodne bolečine.

Izkušnje iz prejšnjih porodov vplivajo v naslednji nosečnosti na moč strahu pred porodom. Če je prejšnji porod potekal brez velikih zapletov in je bilo z otrokom vse vredu, gre ženska z malo strahu na ponoven porod. Bolečine in dolgotrajen porod pa so izkušnje, ki se jih ženske nerade spominjajo. Pred ponovnim odhodom v porodnišnico jih je tega najbolj strah.
Zaradi strahu porod poteka nepravilno: popadki in odpiranje materničnega vratu ni pravilno, kar veča bolečino, povečuje strah. Tako se krog vzorokov in posledic za bolečino sklene, bolečina postaja vse hujša.

Pri kratkem porodu traja bolečina kratek čas, pri dolgem porodu je seveda dolgotrajna. Pri čustveno nestabilnih ženskah sta bojazen in strah velikokrat nesorazmerno velika. Bojazen je nevarna ker ni usmerjena. Ženska se boji, vendar ne ve česa in je pogovor o strahovih težaven.

Strah omili vedenje, da gre rodit v porodnišnico, kjer so porodi kratki, kjer umira malo otrok, kjer delajo malo porodniških operacij. Pomembno je da je porodniško osebje prijazno, da med porodom ne bo sama, da ve, da bosta ob njej zdravnik in babica, ki jima zaupa. V tem primeru gre rodit z zaupanje, strah je manjši, porodi potekajo normalno, so kratki, bolečine so manjše. Manjše so telesne in psihične posledice, spomini na porod so ugodni.

USPEŠNA NOSEČNOST IN POROD
• Zdrava osebnost z močnim, zdravim jazom (uspešen nadzor nagonskih potreb, se giblje v mejah normalnosti)
• Čustveno in vegetativno stabilna nosečnica à odziv na stresne napore nosečnosti in porod normalen
• Zna uskladiti in rešiti življenjske zahteve v okviru realnih življenjskih možnosti
• Samokontrola nad občutki in obnašanjem
• Zavestno delovanje, odgovoren, vztrajen, usmerjen odnos do dela, prostora, časa in vrednosti
• Socialni odnosi: pogumna, podjetna, sproščena, spontana
• Zdrav odnos do materinstva, vloge&položaja matere
• Celovit odnos z otrokom&njegovim očetom/partnerjem
• zna oceniti svojo vlogo, položaj, možnost izpolnjenja svojih življenjskih ciljev in potreb

KAJ SVETOVATI NOSEČNICI?
Svetuje se, da se nosečnica v zadnji tretjini nosečnosti začne pripravljati na porod.
Najslabše je, da nosečnica to izriva iz zavesti, da o porodu zaradi strahu noče premišljevati in da je tudi okolica pri tem ne vzpodbuja ali ji, sicer dobronamerno, npr. govori, da »so še vse ženske rodile, pa boš tudi ti«.

Ena od uspešnih metod priprave na porod je vizualizacija pri kateri si mentalno predstavlja dejanje poroda. Sama si predstavlja svoj porod kot film. Pri tem se v mirnem okolju, z zaprtimi očmi, v udobnem položaju poigrava z občutki prvih popadkov, si predstavlja prihod v porodnišnico, sprejem, postopke zdravstvenega osebja, porodno sobo in dogajanje v njej, vedno pogostejše in močnejše popadke, strategijo obvladovanja bolečine (tukaj lahko vključimo razum in si razložimo, zakaj so popadki boleči in nujni), izčrpanost, končni dogodek in občutenje rojenega otročička na svojem trebuhu.
Glavni rezultat pozitivne vizualizacije je predvsem večja samozavest, kar sproži pripravljenost za akcijo in realen občutek, da »nalogo« obvlada.

LITERATURA
• knjiga Nosečnost in vodenje poroda (M. Pajntar in Ž. Novak Antolič)
• prispevek M. Kastrin - Psihološka priprava na porod s pomočjo vizualizacije (dostopen na http://www.babybook.si/porod-od-a-do-z/psiholoska-priprava-na-porod-s-pomocjo-vizualizacije/)
• prispevek J. Rojšek - Nosečnost in porod kot stres

You have no rights to post comments

Uporabniški račun