Nepravilna glavična vstava

Vstava (prezentacija): z besedo vstava označujemo odnos med vodilnim plodovim delom in medeničnim vhodom. Pri vzdolžni legi se tako lahko v medenični vhod glavica ali zadnjica, pri prečni ali poševni legi pa ramica. Ločimo glavično, medenično in ramensko vstavo.

Prikaz: OTROKOVE LOBANJE S PARAMETRI:
Plodova glava je jajčaste oblike. Sestavljajo jo frontalna, temenska, parietalna in okcipitalna kost, med njimi so štirje membranozni šivi: sagitalni, frontalni, koronalni in lamboidni. Opisujemo še fontanele, ki so stili različnih šivov. Anteriorna fontanella in posteriorna fontanela.
Vertex je področje spredaj omejeno z anteriorno fontanelo in koronarnim šivom, posteriorno s posteriorno fontanelo in lamboidnim šivom in lateralno z dvema navideznima linijama skozi eminence parietalnih kosti.

PRIKAZ TABELE....

Glavična prezentacija je najpogostejša (95%) oblika poroda otroka, kjer je otrok v vzdolžni legi in je glava otroka njegov vodilni del. Razlikujemo štiri načine drže glavice, in sicer: zatilna, temenska, čelna in obrazna. Med katerimi je najpogostejša vertex prezentacija (zatilna oblika), na tak način se otrok porodi preko najmanjšega premera glavice. Ostale oblike so abnormalne in so povezane s težjim vaginalnim porodom ali je le-ta nemogoč.
Navadno glavica vstopa v porodni kanal z daljšim premerom transverzalno. Kontrakcije maternice, ki potekajo plod navzdol, povzročijo, da se glavica še bolj skloni(flektira) tako da se brada pritisne na plodove prsi. Tako o pravilni drži govorimo, kadar je otrok v zatilni vstavi, glavico ima sklonjeno – brada mu počiva na prsih, zgornji udi so prekrižani na prsih in spodnji na trebuhu in je z obrazom obrnjen proti mamini hrbtenici.Vstava se določi praviloma na zadnjem ultrazvoku v 32. tednu nosečnosti. Pred porodom se večina otrok (več kot 95%) obrne z glavico navzdol (z zatiljem glavice).

NEPRAVILNE PREZENTACIJE so pogostejše pri:
o Nedonošenčkih
o Multiplih nosečnostih
o Abnormalne zrasteh v uterusu (npr. fibroidni tumorji)
o Delno septiranem uterus
o Abnormalnem fetusu
o Placenti praevii
o oligo/polihidramnion
o makrosomiji (velikih otrocih za svojo gestacijsko starost...teža, dolžin ležita nad 90 percentilo)
o kefalopelvini disproporci

NEPRAVILNE GLAVIČNE PREZENTACIJE:
o Glavična obrazna prezentacija: pojavi se v pogostosti 1:500 rojstev in gre za hiperekstenzijo glave (zatilje je v kontaku s hrbtom). Razlog nastanka v večini primerov ni znan, povezujejo ga s povišanim tonusom ekstenzerjev vratu. Vodilni parameter je submentobregmatični (9,5cm), kar je enako kot premer vertex prezentacije, vendar porod poteka počasneje, otrok vstopa in klanja glavico kasneje. Obrazne prezentacije delimo glede na položaj brad glede na materino medenico: mento-anteriorna, mento-posteriona in mento-transverzalna oblika. Diagnozo lahko naredijo z Leopoldovimi prijemi, z večjo zanesljivostjo z UZ, med porodom (po predrtju ovojev) na vaginalnem pregledu palpiramo nos, usta in oči. Porod pri mento-anteriorni obliki lahko poteka tudi vaginalno; v primeru da je oblika mento-posteriorna je vaginalni porod nemogoč , saj ni možna ekstenzija preko perineja. Zato je v tem primeru nujen carski rez.
o Glavična čelna vstava: Pri manj hudi ekstenziji fetusovega vratu. Pojavlja se najredkeje s pogostostjo 1:2000 rojstev. Vodilni premer je mentovertikalni (meri 13,5cm). Diagnoza: Leopoldovi prijemi, UZ, med porodom po predrtju ovojnic palpiramo anteriorno fontanelo, supraorbitalne grebene in nos. Porod: vaginalni ni mogoč (razen v primeru spontanega prehoda v zatilno ali obrazno vstavo; ali majhen plod, velika medenica), naredimo carski rez.
o Glavična temenska vstava: temenska vstava je najblažja vrsta ekstenzijske drže ploda, torej položaja glavice v odnosu do hrbtenice (ta ni skonjena ampak zravnana). Pri takšnem porodu se vodilna točka glavice, ki je teme in ne zatilje sicer suka navzpred, zato zatilje ostane zadaj, vse skupaj pa zato vodi v porod pri neoptimalnem preseku in obsegu glavice v odnosu do širine porodnega kanala. Verjetno je glavi razlog za takšen porod poseben položaj ploda že v maternici, pri čemer ima plod svoj hrbet pri materini hrbtenici in ne spredaj, kot je fiziološko. Razlog je neznan. Diagnoza: Lepoldovi prijemi, UZ. Porod: možen vaginalni porod.

You have no rights to post comments

Uporabniški račun