Zastoj rasti ploda

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (zastoj_rasti_ploda.doc)zastoj_rasti_ploda.doc30 kB
Definicija:
O zavrti plodovi rasti (zahiranost, IUGR) govorimo takrat, ko je teža ploda pod 10. percentilo za določeno populacijo v določeni gestacijski starosti. Plod, ki ne dosega svojega genetskega potenciala za rast, je zahiranček.

Rast ploda je določena z:
- genetsko zasnovo ( ki določa embrionalni razvoj, hitrost delitve celic, število celic v posameznih organih in plodovo potencionalno težo in dolžino)
- dejavniki okolja (plodovi in materini, prehranjenost in preskrba s kisikom)

Rast ploda poteka v treh fazah:
- faza hiperplazije (zgodnja nosečnost, delujejo genetski dejavniki, majhna variabilnost – GS se določa z UZ)
- vmesna faza
- faza hipertrofije (višja nosečnost, širša variabilnost rasti ploda)

Delitev zahiranosti (glede na vrsto, trajanje delovanja škodljivega dejavnika in višino nosečnosti):
- simetrični ali zgodnji zastoj rasti
- asimetrični ali pozni zastoj rasti

Tipi zastoja rasti:

IUGR tip I nastane zaradi notranjih dejavnikov. Delimo ga na dve skupini:
A. normalni majhni novorojenčki
B. novorojenčki s prirojenimi nepravilnostmi

A. normalni majhni novorojenčki
Zelo zgodnji zastoj rasti (pred 30. tednom gestacije), ima značilnosti simetrične (harmonične ali proporcionalne) rasti z normalno prehranjenostjo. Obseg glavice ustreza plodovi teži, ne pa GS. Je varianta normalne rasti.

B. novorojenčki s prirojenimi nepravilnostmi
Zelo zgodnji zastoj rasti, ima značilnosti napredujoče asimetrične (disharmonične) rasti. Vedno so prisotne kromosomske ali genetske kongenitalne anomalije. Tak plod pogosto odmre v maternici, preživeli pa ima pogosto vrsto razvojnih nepravilnosti.

IUGR tip II nastane zaradi slabše oskrbe s hranili in kisikom. Klinično je prepoznavna v višji nosečnosti, značilna je asimetrična (disharmonična) rast. Je najpogostejša, predstavlja 55 – 75 vseh IUGR.
Plod ima nesorazmerno suh trup proti normalnim meram glavice in stegnenice. Dopplerske meritve pretokov obtoka krvi v plodu in posteljici odstopajo od normale.
Vzročni dejavniki:
- kronična hipoksija (posledica kardiorespiratornih obolenj matere)
- motena prehrana matere (stroga dieta, alkohol, droge, kajenje, hiperinsulinizem)
- motena uteroplacentarna prekrvavitev (pri hipertenziji, preeklampsiji, antifosfolipidnem sindromu, ledvičnih boleznih, nepravilnostih maternice,...)
Stopnjo ogroženosti ploda določa količina plodovnice.
IUGR tip III nastane zaradi večih dejavnikov, ki delujejo že v zgodnji nosečnosti. Plod raste semiharmonično s hipotrofičnim videzom.
Glede na vzrok ga delimo na dve skupini:
- infektivna embriopatija (virusi, toksoplazmoza)
- toksična embriopatija (droge, toksini)
Dopplerske meritve so običajno normalne.

Ocena plodove rasti:
- gestacijska starost ploda (štetje tednov od prvega dneva zadnje menstruacije, podatek o umetni oploditvi, UZ meritev teme-trtica)
- teža ploda (UZ meritve vnesemo v krivulje rasti ali pa UZ aparat sam izračuna ocenjeno plodovo težo – premer in obseg glavice, obseg abdomna in dolžino stegnenice (BIP, HC, AC, F))
- tabela plodove rasti (populacijo, ki sodi v okvir 2 SD označimo kot primerno za gestacijsko starost (AGA); če je višje, označimo kot velik za GS (LGA); če je nižje, pa kot majhen za GS (SGA))

Diagnoza
Diagnoza se postavi na podlagi materinih rizičnih dejavnikov in kliničnega pregleda. Na prvem mestu je meritev razdalje fundus-simfiza (pri praznem mehurju), sledi UZ preiskava (odstopanja od povprečja, Dopplerske meritve).

Če nosečnosti ne prekinemo pravočasno, lahko plod odmre v maternici. Zahirani plodovi so bolj ogroženi tudi med porodom in po rojstvu. Pogosteje pride do motenj motorike in vedenja, možne pa so tudi posledične kronične bolezni odraslih (bolezni srca, ožilja, dihal, sladkorna bolezen).