Fiziološke in anatomske spremembe v adolescenci

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (fizioloske_in_anatomske_spremembe_v_adolescenci.doc)fizioloske_in_anatomske_spremembe_v_adolescenci.doc31 kB
FIZIOLOŠKE IN ANATOMSKE SPREMEMBE V ADOLESCENCI



Med 10. in 20. letom pride pri otrocih do naglih sprememb telesne višine, anatomskih in fizioloških ter sprememb psihološkega in socialnega funkcioniranja. Pod vplivom hormonov in socialnih dejavnikov poteka prehod iz otroštva v odraslost skozi tri faze - zgodnjo (10-13 let), srednjo (14-16) in pozno adolescenco (17-20 let in več), pri čemer so znatne individualne razlike v začetku somatskih sprememb in kakovosti adolescentovega izkustva. Spol in subkultura ter fizični in socialni stresorji močno vplivajo na hitrost prehoda med posameznimi fazami.

Zgodnja adolescenca

Adrenalna produkcija androgenov (predvsem dehidroepiandrosteron sulfata) se lahko pojavi že pri šestih letih, ko se pojavi pazdušni vonj in lažna genitalna poraščenost (adrenarha). Nivo LH in FSH progresivno narašča. Obsežne spremembe med puberteto se začnejo z zvečano občutljivostjo hipofize na GnRH, pulzirajočim sproščanjem GnRH, LH in FSH med spanjem ter posledičnim povečanjem gonadnih androgenov in estrogenov. Zgodnja puberteta je lahko posledica povečane telesne teže in debelosti.
Pri dekletih je prvi vidni znak pubertete pojavljanje zametkov prsi med 8. in 13. letom. Prsi so vedno bolj privzdignjene, premer areol se poveča, njihova koža se stanjša in postaja temneje pigmentirana, prsne bradavice so vedno bolj izbočene, oblikujejo se jasni obrisi dojk. Velikost dojk ni pokazatelj njihove zrelosti. Pri nekaterih se dokončno razvijejo šele med prvo nosečnostjo. Menstruacija se začne navadno 2-2,5 leti kasneje (9-16 let), kar sovpada z najhitrejšo rastjo. Manj očitne spremembe vključujejo povečanje ovarijev, maternice, labij in klitorisa, zadebelitev endometrija in vaginalne sluznice ter povečano količino vaginalnega glikogena in posledično pogostejše glivične infekcije. Pubična poraščenost sprva zajema medialno stran labij, dlaka je redka, svetla in ravna. Sčasoma postaja temnejša, gostejša in skodrana ter groba, naposled je v obliki trikotnika ter se širi tudi na medialno stran stegen.
Pri fantih se pričnejo testisi povečevati pri 9,5 letih ter rastejo, dokler ne dosežejo končnih 9-10 cm3. Pod vplivom LH in testosterona se povečajo semenski tubuli, epididimis, semenski mešički in prostata. Levi testis navadno leži niže. Poraščenost se najprej pojavi perianalno, nato aksilarno in nazadnje po obrazu, lahko se širi tudi proti popku. V tem obdobju se prvič pojavi ejakulacija (spermarha), najpogosteje med masturbacijo, kasneje spontano med spanjem. Kot posledica relativnega presežka estrogenov se pri 40-65 fantov v puberteti pojavi določena stopnja hipertrofije prsi. Ginekomastija, ki povzroča zadrego in socialno oviranost, se pojavi pri manj kot 10. Nabreklost prsi, ki je manjša od 4 cm v premeru, v 90 spontano izgine v treh letih, pri obsežnejšem povečanju je indicirana hormonska ali kirurška terapija. Tudi debelost lahko poslabša ginekomastijo, v takem primeru je potrebna dieta in telesna aktivnost.
V zgodnji adolescenci se pri obeh spolih pospeši rast, pri čemer dosežejo fantje največjo hitrost rasti 2-3 leta kasneje kot dekleta in rastejo linearno še približno 2-3 leta po končani rasti deklet, zato je njihova končna višina približno 10 cm večja. Najpomembnejšo vlogo pri tem ima rastni hormon, inzulinu podoben rastni dejavnik 1 in gonadni steroidi. Najprej zrastejo dlani in stopala, nato roke in noge, na koncu trup. Hitro povečanje grla, žrela in pljuč povzroči spremembo kvalitete glasu, ki jo pogosto napoveduje obdobje vokalne nestabilnosti ali disfonije. Adrenalni androgeni stimulirajo lojnice, kar pripomore k razvoju aken. Podaljšanje zrkla pogosto povzroči kratkovidnost. Zobne spremembe vključujejo rast čeljusti, izgubo preostalih mlečnih zob in izraščanje stalnih podočnikov, ličnikov in nazadnje kočnikov.



Srednja adolescenca

Povprečna največja hitrost rasti pri dekletih znaša 8,3 cm na leto pri 11,5 letih in se konča pri 16-ih letih. Približno leto za tem sledi prva menstruacija (menarha), katere pojav je odvisen od genov, stopnje prehranjenosti, splošnega zdravstvenega stanja, geografske lokacije, izpostavljenosti svetlobi, psihološkega stanja in telesne aktivnosti. Pri deklicah, ki živijo v urbanem okolju, dalj od ekvatorja in na nižji nadmorski višini, se prej pojavi menarha, ravno tako pri slepih. V Zahodni Evropi se je 1850-1960 povprečna starost ob menarhi zniževala vsako desetletje za 4 mesece. Pred menarho dozori uterus, poveča se vaginalna lubrikacija, pojavi se bister vaginalni izloček. Pri fantih je največja povprečna hitrost rasti 13,5 cm na leto pri 13,5 letih in se zaustavi pri 18-ih letih. Penis se podaljša in odebeli. Z nekajmesečnim zamikom pride tudi do premo sorazmernega pridobivanja telesne teže. Tako med puberteto pridobijo 40 odrasle teže. Poveča se mišična masa, čemur po nekaj mesecih sledi povečanje moči, več pri fantih. Zaradi androgenov se pri njih epifizne linije zaprejo kasneje. Dekleta imajo dvakrat več telesne maščobe, ki se nabira zlati na stegnih, bokih in zadnjici. Tudi razširitev ramen pri fantih in bokov pri dekletih je hormonsko pogojena. Pride tudi do podvojitve velikosti srca in pljučne kapacitete, naraste srčni pritisk, poveča se volumen krvi in hematokrit, še zlasti pri fantih. Stimulacija lojnic in apokrinih žlez z androgeni se kaže z aknami in telesnim vonjem. Fiziološko se poveča potreba po spanju.

Pozna adolescenca

Razvoj dojk, penisa in sramnih dlak se pri 95 deklet in fantov konča do 17. oz. 18. leta. Pri fantih se še nekaj let nadaljuje rast dlak na obrazu in prsih, pri nekaterih pa se že lahko pojavijo prvi znaki moške plešavosti.

Normalna menstruacija v adolescenci

2 leti po menarhi je večina ciklusov anovulatornih, vendar so vseeno dokaj redni in trajajo 21-40 dni. Povprečno traja menstruacija 4,7 dni, 89 jih traja do 7 dni. Povprečna izguba krvi v enem ciklusu je 35 ml. Glavno sestavino menstrualnega izločka predstavlja tkivo endometrija. Ponavljajoče izgube več kot 80 ml krvi na ciklus povzročijo anemijo. Prehod iz anovulatornih v ovulatorne cikluse je posledica dozorevanja hipotalamus-hipofiza-ovarijske osi in je pri večini adolescentk končan do konca 2. leta menstruacije, čeprav večina ciklusov še vedno traja 21-42 dni.

You have no rights to post comments

Uporabniški račun