Puerperalna sepsa

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (puerperalna_sepsa.doc)puerperalna_sepsa.doc30 kB
PUERPERALNA SEPSA

POVZROČITELJI: Streptokoki sk. B (GBS), gonokoki, klamidija, herpes simlpeks virus, mikoplazma… → najpogostejši povzročitelji so Streptokoki sk. B (kolonizirajo 2-30 nosečnic!).

1. MATI: puerperalna sepsa je infekcija genitalnega trakta v obdobju od začetka poroda oz. razpoka mehurja do 42. dneva po porodu.

ZNAKI IN SIMPTOMI: vročina + eden ali več naslednjih znakov oz simptomov:
-bolečina,
-abnormalen izcedek iz maternice – lohija,
-abnormalen vonj izcedka iz maternice,
-maternica se počasneje krči.

DEJAVNIKI TVEGANJA za GBS kolonizacijo:
starost < 25 let,
nizek socialno-ekonomski status.

GBS kolonizacija poveča tveganje za : prezgodnji porod in prezgodnji razpok mehurja.

2. NOVOROJENČKI:
- 40-70 novorojenčkov mater, koloniziranih z GBS, bo tudi samih koloniziranih, dejavniki tveganja za kolonizacijo pa so: prezgodnji porod, manjša porodna teža, večja kolonizacija matere.
- Od tega jih bo 1-2 razvilo puerperalno sepso ( 2/1000 novorojenčkov ), dejavniki tveganja za razvoj sepse pa so: prezgodnji porod, manjša porodna teža, daljši razpok mehurja (18-24h), daljši porod, vročina med porodom in večja kolonizacija matere.

Sepsa pri novorojenčkih je v 70-80 pridobljena in utero in ima še vedno visok odstotek smrtnosti in dolgoročnih posledic.

3. PREPOZNAVANJE IN ZDRAVLJENJE:

a) PRED PORODOM
Kolonizacijo matere težko pozdravimo, saj so še vedno možne ponovne infekcije z GBS tudi po zdravljenju.
Lahko se odločimo za antibiotično terapijo v 36. tednu nosečnosti, kar pa bi zahtevalo zdravljenje kar do 30 nosečnic, pri tem pa bi bila mati in otrok še vedno v nevarnosti za infekcijo z rezistentnimi organizmi, pri nosečnicah se zaradi dolgotrajne antibiotične terapije pogosto razvije vaginalna kandidiaza, možna je ponovna kolonizacija po zdravljenju in kolonizacija žensk po 36. tednu, katerih več ne pregledujemo za GBS kolonizacijo, hkrati pa s to obliko zdravljenja ne pomagamo nosečnicam s prezgodnjimi porodi.

b) MED PORODOM
Ta oblika zdravljenja z antibiotiki močno zmanjša kolonizacijo novorojenčkov (iz 35-60 na 0-9) in sepso (iz 2-6 na 0). Z ampicilinom ob porodu zdravimo ženske (in novorojenčke), pri katerih je bila v 36. tednu nosečnosti ugotovljena kolonizacija z GBS.
Tudi ta oblika terapije ima svoje slabe strani:
- le 70 žensk, ki ima v 36. tednu nosečnosti pozitivne kulture GBS, je pozitivnih tudi ob porodu in
- 10 žensk, ki ima v 36. tednu negativne kulture, ima ob porodu pozitivne kulture GBS,
- s to obliko še vedno ne pokrijemo prezgodnjih porodov, pri katerih pa je verjetnost kolonizacije največja.
Poleg tega nam hitri testi lahko dajejo lažne rezultate in imajo nizko občutljivost.

c) Na podlagi teh ugotovitev so izdelali PROTOKOL ZA OBPORODNO ZDRAVLJENJE nosečnic z visokim tveganjem za kolonizacijo ali sepso:
- Ob sprejemu naredimo kulturo GBS,
- Priporočajo zdravljenje vseh mater s prezgodnjim porodom in prezgodnjim razpokom mehurja (razen, če je kultura ob sprejemu že negativna), nekateri pa priporočajo tudi zdravljenje vseh mater, ki že imajo otroka z GBS sepso in koloniziranih nosečnic s podaljšano rupturo membran (> 18h).

Zdravimo jih z ampicilinom, oralno in i.v. med porodom.


PREVENTIVA:
Poleg antibiotične terapije je pomembna tudi antisepsa (higiena rok, intravaginalni antiseptiki rutinsko pred porodom ali carskim rezom), primerna higiena rok pri kirurških posegih in uporaba boljših kirurških niti pri carskem rezu (vpliv na celjenje rane), prenatalni screening genitalnega trakta za GBS infekcijo pri asimptomatskih ženskah.

You have no rights to post comments

Uporabniški račun