Uvod v FRM

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (01. Uvod v FRM.docx)01. Uvod v FRM.docx1446 kB

Upad števila akutnih infekcij kot vzrok smrtnosti, je skupaj z razvojem zdravstvenega varstva, prispeval k povečanju pričakovane življenjske dobe. To pomeni več kroničnih bolezni srednjega in poznega življenjskega obdobja, kot so bolezni srca in ožilja, možganska kap, diabetes, artritis, itd. Njihove posledice že prevladujejo v problematiki zdravstva v razvitih državah in so glavni vzrok različnih okvar in zmanjšanih zmožnosti. Poudarek namreč ni samo na morebitni ozdravitvi, temveč na kvaliteti življenja s trajno okvaro.

Tudi rehabilitacijska medicina se mora v primerjavi z ostalimi strokami dokazovati s svojimi zmožnostmi in učinkovitostjo.

Ločiti moramo med celostno rehabilitacijo in enostavnimi rehabilitacijskimi ukrepi. Nekatere terapevtske programe, ki jih sestavlja samo fizikalna ali delovna terapija, lahko predpiše vsak usposobljen zdravnik, celostna rehabilitacija pa je domena specialistov za rehabilitacijo.

Gonilna sila razvoja rehabilitacije po obeh svetovnih vojnah je bila skrb za ranjene vojake. V desetletjih po I. svetovni vojni je dobila s pomočjo protetike kvalitetno vsebino rehabilitacija ljudi z amputacijo udov. V letih po II. svetovni vojni, nekoliko kasneje tudi pri nas, pa so bili oblikovani začetki moderne rehabilitacije oseb s poškodbo hrbtenjače. Tako se v zadnjih desetletjih rehabilitacija na ustrezno opremljenih hospitalnih oddelkih vedno bolj posveča ljudem s posledicami nevroloških obolenj in travmatskih poškodb glave in možganov.

Uspešna rehabilitacija pomeni prevencijo invalidnosti.

Bailey :Važna je pravilna uporaba koncepta zmanjšane zmožnosti (prizadetosti)- disability. Reči, da nekdo ima trajno okvaro (živi z zmanjšano zmožnostjo) pomeni biti nevtralen in pustiti odprto vprašanje posameznikovega potenciala. Reči pa, da je nekdo prizadet, kot bi šlo za ustrezen opis osebe, pomeni tveganje, da smo omalovaževalni in stigmatizirajoči.

Filozofija FRM:
- diagnostika in obravnava fizičnih in funkcionalnih nepravilnosti
- timski pristop mora biti interdisciplinaren - aktivna izmenjava informacij in idej
- Cilj je izboljšanje funkcije in prilagoditev na zmanjšano zmožnost, v manjši meri zdravljenje bolezni samo.

Okvara (nivo organov) označuje posledične omejitve zaradi bolezni, poškodbe ali prirojenega defekta., npr. paraliza po poškodbi hrbtenjače.

Za zmanjšano zmožnost (nivo osebe) je v tem primeru značilna zmanjšana sposobnost za hojo.
Omejitve dejavnosti in sodelovanja (nivo družbe) pa pomeni soočenje zmanjšane zmožnosti z okoljem, npr. oseba ne more v restavracijo, ker ta ni dostopna za invalidski voziček.

Interdisciplinarni tim skupaj identificira in ocenjuje probleme, postavlja terapevtske cilje in izvaja program. Pacientova diagnoza in terapevtsko okolje (bolnica ali ambulanta) določa zasedbo tima:
- Zdravnik specialist fiziater oceni medicinsko funkcionalni status, naroči terapijo, opravlja medicinske posege in običajno koordinira celo(s)tni program.

- Fizioterapevt se ukvarja z grobo motoriko, ocenjuje in usposablja pacienta za hojo ali rabo vozička. Uči ravnotežje in presedanje, vaje za gibljivost, moč, vzdržljivost in koordinacijo udov in trupa ter izvaja fizikalne modalitete, npr. površinsko in globoko gretje, mraz, hidroterapijo, električno stimulacijo in mehansko trakcijo. Sodeluje pri izbiri pripomočkov za hojo.
-
- Delovni terapevt se ukvarja s fino motoriko, ocenjuje in uči pacienta aktivnosti vsakodnevnega življenja (oblačenje, higiena, kopanje, hranjenje). Uči vaje za gibljivost, moč, vzdržljivost in koordinacijo zgornjih udov in vratu, izbira ustrezne ortoze za roke, drobne pripomočke ter prilagoditev stanovanja.
-
- Inženir protetike in ortotike načrtuje, izdela in namesti proteze in ortoze.
-
- Rehabilitacijska sestra vodi sestrsko nego, uči nerehabilitacijski negovalni kader, poučuje pacientovo družino o funkcionalnih možnostih in s pacientom vadi spretnosti naučene v terapiji.
-
- Socialni delavec ocenjuje pacientovo življenjsko situacijo, pomaga pri reševanju finančnih in domačih problemov, nudi oporo pacientu, družini in timu (posrednik).
-
- Psiholog ocenjuje čustvene, intelektualne in kognitivne funkcije, svetuje in nudi psihoterapijo pacientu in družini, daje ustrezne predloge timu.
-
- Govorni terapevt (logoped) ocenjuje probleme komunikacije in požiranja, pomaga pri kognitivnem treningu.

REHABILITACIJSKI PRISTOP K BOLNIKU PO POŠKODBI HRBTENJAČE
V Sloveniji je vsako leto 70-80 svežih okvar hrbtenjače. Vzroki ZROKI v zadnjih letih:
- bolezenske okvare - metastatične destrukcije vretenc - 52%
- prometne nesreče - 25%
- padci z višine - 22%
- skoki v vodo - 1,2%

Anatomija:
- hrbtenjača sega od možganske baze do L1/L2
- kavda ekvina sega od L2 navzdol

- anatomska višina - npr. poškodba vretenca
- nevrološka višina - zadnji neprizadet segment hrbtenjače

Tetraplegija - popolna okvara motoričnih in senzoričnih funkcij v vratnem delu, ohromelost pod nivojem okvare.

Paraplegija - popolna okvara motoričnih in senzoričnih funkcij v prsnem ali ledvenem delu hrbtenjače.

Tetrapareza, parapareza - nepopolne okvare hrbtenjače, vendar izraz ne opredeli stopnje okvare.

Kompleksna rehabilitacija:
- predpis ustreznega invalidskega vozička ali drugega pripomočka - samostojno gibanje
- učenje dnevnih aktivnosti in njihovo samostojno opravljanje
- profesionalna rehabilitacija - ekonomska neodvisnost
- ukvarjanje s športom - samostojna izbira preživljanja prostega časa
- psihološka obravnava - sposobnost sam doumeti svoje stanje
- spolno svetovanje - možnost zavestnega odločanja za spolno življenje in potomstvo

REHABILITACIJSKA OBRAVNAVA OSEB PO NEZGODNI MOŽGANSKI POŠKODBI
Nezgodna možganska poškodba (NMP) je eden največjih zdravstveno-socialnih problemov razvitega sveta. Vedno bolj izpopolnjene diagnostične in terapevtske metode omogočajo vedno več preživelih, a funkcionalno hudo prizadetih bolnikov. Vprašanje tako ni več '...ali bo preživel?', ampak '...kako bom(o) živel(i) po poškodbi?'.

V Sloveniji:

- 3.850 NMP/leto (2002)
- 190/100.000 preb./leto
- 10% je zmernih in hudih NMP
- razmerje M:Ž = 2,5:1
- od tega 1/5 v starosti 20-29 let

Vzroki nezgodne možganske poškodbe:
- prometna nesreča z motornim vozilom - 40%
- padci pri športu ali na delovnem mestu - 35%
- pešci in kolesarji v prometu - 20%
- nasilna dejanja - 5%

Bolnik po hudi možganski poškodbi:
- Najpogosteje nepokreten, inkontinenten in nesamostojen.
- Svoje telo doživlja kot tuje, nima moči in se ne zna braniti.
- Gibanje omejeno na nekaj patoloških in nefunkcionalnih gibov.
- Afazičen in ima težave s sprejemanjem in obdelavo informacij ob motenem spominu, zato je zmeden.

Cilji rehabilitacije:
- čim večja samostojnost pri osnovnih dnevnih opravilih
- čim večja samostojnost pri gibanju
- čim bolj funkcionalno sporazumevanje
- pomoč pri premagovanju čustvenih in osebnih stisk
- vključevanje v ožje (domače) in širše okolje
- Informiranje in izobraževanje svojcev !

REHABILITACIJA PO MOŽGANSKI KAPI
- incidenca: 191/100.000 preb.
- povprečna starost bolnikov: 71,3 let
- hospitaliziranih: 80%
- smrtnost v prvih 30 dneh: 21%
- mlajših od 55 let: 20%

Dejavniki tveganja:

- na katere ne moremo vplivati:
- spol
- starost
- dednost

- na katere lahko vplivamo:
- SB
- kajenje
- alkoholizem
- hipertenzija
- hiperlipidemija
- premajhna telesna aktivnost

Klinična slika:
- motnje vida
- motnje požiranja
- motnje govora, branja in pisanja
- motnje občutka po polovici telesa
- nesposobnost zadrževanja vode in blata
- delna ali popolna ohromitev polovice telesa
- motnje duševnih sposobnosti: spomina, mišljenja, dojemanja, čustvovanja

Namen rehabilitacije je izboljšati ali nadomestiti sposobnosti, ki so jih bolniki zaradi možganske kapi izgubili ali so se zmanjšale.

REHABILITACIJA PO AMPUTACIJI SPODNJEGA UDA
Vzroki:
- žilne bolezni 90%
- SB 2/3
- periferna arterijska okluzivna bolezen 1/3

- ostali vzroki 10%
- kostni tumorji
- prirojene anomalije spodnjih udov
- poškodbe - prometne nesreče in poškodbe pri delu

Posledice:
- nesposobnost hoje
- fantomske bolečine
- težave pri ponovnem vključevanju v okolje
- psihološki vidik – sprememba telesnega izgleda
- težave pri opravljanju osnovnih dnevnih aktivnosti - presedanje, oblačenje, osebna higiena

Kompleksna rehabilitacija (IRSR) vključuje:
- odvzem mere in izdelava proteze
- testiranje in oprema z ostalimi medicinsko tehničnimi pripomočki:
- pripomočki za gibanje
– bergle, hodulja, invalidski voziček
- pripomočki za dnevne aktivnosti
– povišica za WC školjko, sedež za kopalno kad, ipd.

You have no rights to post comments