Princip nadzora drže (nadzorne zanke)

Descendentne proge delimo glede na to, kje se končajo v hrbtenjači, in glede na njihovo vlogo v kontroli gibanja in drže. Ločimo lateralne in medialne proge. Lateralne se končujejo v lateralnih delih hrbtenjače (siva substanca) in vplivajo na refleksne loke, ki kontrolirajo natančne gibe distalnih delov okončin, in reflekse ki aktivirajo pomožno muskulaturo v proksimalnih delih okončin. Medialne se končujejo v ventromedialnih delih (siva substanca) hrbtenjače in kontrolirajo aksialno muskulaturo in posledično pripomorejo k ravnotežju in drži. Prispevajo tudi k kontroli proksimalnih mišic okončin.
K lateralnim prištevamo lateralni kortikospinalni in kortikobulbarni trakt ter rubrospinalni trakt, k medialnim pa pontini retikulospinalni trakt, medularni retikulospinalni trakt, lateralni vestibulospinalni trakt, medialni vestibulospinalni trakt in tektospinalni trakt.
Možgansko deblo je sestavljeno iz podaljšana hrbtenjače, ponsa in mezencefalona. Je izvor vseh descendentnih prog, razen kortikospinalne proge in propriospinalnih povezav. Predvsem nadzira aksialne mišice trupa in proksimalne mišice udov.
Ventromedialno potekajo:

1. Lateralni vestibulospinalni trakt - Stimulacija jeder povzroči ekscitacijo ekstenzorjev proksimalnih delov okončin, ki so pomembni za nazdor drže in inhibicijo fleksorjev (inhibicija poteka preko Ia nevronov, ki se vzburijo zaradi ekscitacije ekstenzorjev in posledično pride do inhibicije fleksorjev).
2. Medialni vestibulospinalni trakt - Prejema informacije predvsem iz semicirkularnih kanalov. Prilagaja položaj glave glede na njen položaj v prostoru.
3. Pontini retikulospinalni trakt - Stimulacija povzroči ekscitacijo fleksorjev in ekstenzorjev (dominantnejši je efekt na ekstenzorje).
4. Medularni retikulospinalni trakt - Stimulacija povzroči inhibicijo fleksorjev in predvsem ekstenzorjev.
5. Tektospinalni trakt - Je predvsem udeležen pri nadzoru vratnih mišic – regulacija glave glede na signale iz okolice (vizualne, slušne, somatske).

Dorzolateralno poteka:

1. Rubrospinalna proga. Stimulacija povzroči ekscitacijo fleksorjev in inhibicijo ekstenzorjev zgornjih udov.

Refleksi drže

Vzdrževanje pokončne drže vključuje reflekse drže . Te reflekse bi lahko razdelili v 2 skupini in sicer:
• Feed-back sistemi (za počasne premike in za vzdrževanje drže) - hrbtenjačni refleksi (miotatični, inverzni miotatični, fleksorni)
• Feed-forward sistemi (za hitre gibe)- vestibularni refleksi, tonični vratni refleksi in vzravnalni refleksi
Poznamo tri tipe refleksov drže (feed-foward): vestibularni, vratni(tonični) in refleksi izravnavanja drže. Senzorični receptorji, ki so odgovorni za slednje reflekse – gre predvsem za vestibularni aparat (premiki glave, nateg vratnih mišic – mišična vretena).

1. Vestibularni refleksi vzdržujejo držo telesa glede na položaj in gibanje glave v prostoru (vestibulokolični refleksi, vestibulospinalni refleksi ).
Rotacija glave aktivira senzorje v semicirkularnih kanalih, kar posledično vodi do uravavanje drže. Signal za uravnavo drže se do hrbtenjače prenese po lateralnem in medialnem vestibularnem in retikulospinalnem traktu.

UDELEŽENE PROGE:
- Lateralna vestibulospinalna proga (aktivacija ekstenzorjev, ki podpirajo držo)
(rotacija v desno, poveča se podpora na desni strani – to prepreči da bi padli na desno, medtem ko se rotacija v desno nadaljuje)
- Medialna vestibulospinalna proga – povzroči kontrakcijo vratnih mišic, ki delujejo obratno od induciranega gibanja (vestibulokolični refleks)

2. Vratni (tonični) refleksi izvirajo iz vzdraženih proprioreceptorjev (mišična vretena) v vratu. Nadzirajo držo telesa glede na stanje vratu.

Če upognemo vrat (brez nagibanja glave), mišična vretena (vratne mišice jih vsebujejo največ v celem telsu) povzročijo tonične reflekse, brez vpletanja vestibularnega sistema. Ko je vrat iztegnjen se sprednje okončine raztegnejo, zadnje pa skrčijo in obratno ko je vrat skrčen.
Če nagnemo vrat v levo – ekstenzorji v okončinah na levi ->kontrakcija, fleksorji na desni se relaksirajo.
Vratni tonični refleksi so ravno obratni vestibularnim refleksom.

3. Refleksi izravnavanja drže – pripomorejo k temu, da se spremenjena pozicija glave in telesa vrne na ''normalno, stabilno pozicijo''. Receptorje za te reflekse vsebujejo vestibularni aparat, mišična vretena v vratnihmišicah.

Nadzor drže se izvaja na dva načina:
a. descendentne proge izmožganskega debla s ekscitacijo in inhibicijo spreminjajo aktivnost spinalnih motoričnih nevronov (alfa in gama), ki v danem trenutku določajo držo telesa, seveda ustrezno hoteni motoriki
b. descendentne proge spreminjajo vzdražnost spinalnih refleksov, ustrezno željeni drži in gibanju.

You have no rights to post comments