Kaj je zavest? Zavest = dejavnost živčevja, ki obsega izkušnje zaznav iz okolice in iz lastnega telesa (budnost, odzivnost): stanje, v katerem se čloevk zaveda sebe in okolice
Motena je lahko stopnja zavesti (budnost) ali pa njena vsebina. Za stopnjo zavesti, od popolnc zavesti do kome, je odgovoma retikulama formacija možganskega jedra, medtem ko je za vsebinski del pomembna možganska skorja.

Motnje zavesti različnih stopenj so pogosta posledica nevroloških bolezni in stanj, ki povzročijo moteno delovanje moiganov, kot na primer: poškodba glave in možganov. pregretje ali podhladitev, okužbe, psihiatrične motnje. subarahnoidalna krvavitev, možganska kap, šok. tumorji. alkohol in zdravila. motnje hormonov (ščitnica). motnje elektrolitov, diabetes (hipo-. hiperglikemija). hipoksija. zastrupitve. uremija (ledvična odpoved).

Motnje elementarne zavesti (budnosti)- kvantitativne motnje so:
Sinkopa (omedlevica) je kratkotrajna prehodna izguba zavesti.
Somnolenca (dremavost, zaspanost) je lažja motnja zavesti. iz katere lahko bolnika prebudijo fiziološki drazljaji. ga na primer stresemo za ramena ali glasni poziv. Težko jo je ločiti od fiziološkega spanja.
Stupor je stanje neodzivnosti  iz katerega bolnika prebudijo samo močni in ponovni drazljaji.
Koma je stanje globoke nezavesti, iz katere bolnika ne moremo prebuditi niti z najmočnejšimi dražljaji.
Akinetični mutizem ali coma vigile (vegetativno stanje) je koma zaradi poškodbe ali disfunkcije možganske skorje  pri čemer je ohranjena funkcija diencefalona in možganskega debla. Zato so mogoči spinalni refleksi (monosinaptični ali polisinaptifini). refleksi možganskega debla (roženični. požiranje. sesanje, kašljanje. kihanje, bruhanje) in refleksi vegetativnega živćevja (baroreceptorski refleks. okulami, kardiovaskulami, žlezni, gastrointestinalni. urogenitalni). Bolnik lahko odpira in zapira oči, a z njim ni mogo£ noben slik. ohranjene so avtonomne funkcije in avtomatski gibi
Apalični sindrom je stanje podobno akinctičnemu mutizmu. Difuzno je okvarjena skorja obeh hemisfer velikih možganov. Bolniki se na dražljaje ne odzivajo. muskulatura je rigidna in spastična.
Vklenjena zavest (locked-in sindrom ali deeferentirano stanje) je stanje pri uničenih motoričnih progah in nepoškodovani retikulami formaciji možganskega debla. Okvarjen je ventralni del ponsa in medullae oblongatae. Zavest sicer ni motena, vendar razen vertikalnih gibov oics in mežikanja ni hotene motorike.

Poleg tako imenovunih kvaniitativnih motenj poznamo tudi motnje vsebine zavesti, kvalitativne motnje zavesti, ki so pomembne pri nevroloski preiskavi.

Popolna zavest
Zmedenost je stanje. ko je stik bolnika z okoljem ohranjen. vendar je bolnik delno dezoricnliran in okolico neustrezno tolmači.
Zamračenost jc stanje, ko bolnik zmotno tolmači okolico, stik z okoljem pa je le delno ohranjen.
Delirij je stanje. ko je bolnik dezorientiran, zmotno dozivlja okolico, pojavijo se tudi zaznavne motnje (halucinacije). lahko tudi vsebinske motnje (blodnje). Običajno delirij spremlja hud psihomotorični nemir

Ocena na terenu:
1. Glasgow coma scale je osnovna nevrološka lestvica, ki se uporablja povsod po svetu. Uporablja se za primamo oceno stopnjc zavesti. Gre za oceno odesnega odziva, odziva na besede in motoričnega odgovora. Popolni zavesti ustrcza 15 točk na GCS, 8 točk in manj je koma, manj kot 3 točke je globoka neodzivnost bolnika.
Za otroke se uporablja pediatrična Glasgowska lestvica za komo, saj bi drugače prišlo do napak pri oceni motoričnih, očesnih in predvsem verbalnih odzivov.
Do problemov pride na primer pri slepih (očesna odzivnost), po mozganski kapi (afazija).
2. Lestvica 4B (buden, besede. bolečina, brez odziva)
3. Richmond Agitation Sedation Scale
uporabljajo anastezisti pri operacijah. Lestvica ima stopnje od +4 do -5. Oceni se verbalna odzivnost in odzivnost na fiziološke drazljaje.

ZAKLJUČEK
Zavest je torej stanje, v katerem se zavedamo sebe in okolja. Motena je lahko vsebina ali stopnja zavesti. Stopnje vsebinskih motenj so: popolna zavest, zmedenost, zamračenost in delirij. Stopnje budnosti pa so: somnolenca, stupor, koma. Posebna stanja pa so akinetični mutizem, apalični sindrom in vklenjena zavest.
Za hitro oceno stopnje zavesti uporabljamo GCS, pri otrocih PGCS, na terenu pri NMP lestvico 4B. Posebno lestvico uporabljajo tudi anastezisti.