Kortikalni substrat čustvenega vedenja

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (Kortikalni substrat custvenega vedenja.docx)Kortikalni substrat custvenega vedenja.docx15 kB

Čustvo je kompleksen adaptacijski odziv na pomembne spremembe v okolju in zajema fiziološki vidik, ki se kaže v spremembah fizioloških funkcij, vedenjski vidik, ki se kaže v tipičnih vzorcih izražanja telesa in mimiki ter psihološki vidik, ki se kaže v zavestni izkušnji čustva.


Funkcija čustva je mobilizacija in fokusiranje pozornosti na pomemben dražljaj. Omogoča komunikacijo med osebki preko mimike obraza in sporočilnih gibov telesa. Glavna fiziološka komponenta čustva je vzbujeno stanje- arousal, to je mobilizacija živčnih sistemov in organizma za ustrezne odzive na pomembne spremembe v okolju.


Biološke osnove čustev zajemajo desno cerebralno hemisfero, ki igra pomembno vlogo v procesiranju čustvene informacije. Aktivacija leve cerebralne hemisfere je povezana s pozitivnim učinkom. Aktivacija desne cerebralne hemisfere je povezana z negativnim vplivom. Aktivacija anteriornih delov obeh hemisfer je povezana z valenco čustva (prijetnost, neprijetnost čustva), aktivacija posteriornega dela obeh hemisfer pa je povezana z intenziteto čustva (vzbujeno stanje- arousal).


Živčne strukture za nastanek čustev je predpostavil James Papez in jih lociral v limbični sistem. Dve osrednji strukturi limbičnega sistema sta amigdala in hipokampus. Amigdala je ključna za procesiranje stimulusov čustvenega pomena- pozitivnih čustvenih reakcij in za pogojevanje strahu. Amigdala ni ključna le za procesiranje stimulusov, ampak vpliva tudi na druge nevralne strukture. Najprej pride do vedenjskih odgovorov na dražljaj, torej do pristopa ali izogibanja, prav tako pride do gest in zvokov, s katerimi človek izraža svoje čustveno stanje. Nato sledijo reakcije, ki so specifične za avtonomni živčni sistem, spremembe v arterijskem krvnem pritisku in frekvenci srčnega utripa. Odzove se tudi endokrini sistem, sproščajo se hormoni, ki vplivajo na vedenje. Amigdala sproži spremembe v stanju živčnega sistema, čustvene reakcije, kot sta žalost in veselje. Večje, kot so čustvene reakcije, večje bodo adaptivne reakcije.
Druga osrednja struktura limbičnega sistema je hipokampus, ki ni direktno vpleten v čustvene reakcije, temveč v prostorsko pomnenje pri živalih, pri človeku pa je vključen v različne oblike učenja in spomina, vključno s pogojevanjem strahu.
Direktna povezava med tema strukturama vključuje čustveno oziroma kontekstno učenje.


Ostale pri čustvih pomembne strukture limbičnega sistema so še cingularni girus, hipotalamus, mamilarna telesca in anteriorni nukleus thalamusa. DODAJ KEJ TUKI, K OBVLADAŠ? :D
Limbični sistem je recipročno povezan s prefrontalnim korteksom na eni strani ter s hipotalamusom na drugi strani .Prefrontalni korteks (PFC) predstavlja cilje in primerne odzive za ohranjanje teh ciljev. Take aktivnosti so predvsem pomembne v številnih konfliktnih odgovorih. Aktivacija leve strani PFC korteksa spodbuja aktivnosti, pri katerih imamo določen cilj, aktivacija desne strani PFC pa povzroča izogibanje.


Strukture, ki so vključene v regulacijo čustvovanja, so med seboj povezne z nitjem, ki ga imenujemo Papezev krog.
Bilateralne lezije temporalnega lobus povzročajo Kluver-Bucyjev sindrom, zato je onemogočena zmožnost prepoznavanja in pomena objektov, ki jih vidimo, spremembo v prehranjevanju, hiperseksualnost, zmanjšano čustvovanje.
Spremembe v čustvenem vedenju pa so večinoma rezultat lezije v amigdali, kjer je vizualna agnozija rezultat poškodbe vizualnih območij v temporalnem neokorteksu.

You have no rights to post comments

Uporabniški račun