Fotorecepcija v človeški mrežnici

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (fotorecepcija_T_NLogar.docx)fotorecepcija_T_NLogar.docx419 kB

Plasti mrežnice: (1) pigmentna plast: absorbira svetlobo, prepreči odbijanje in obnavlja retinal (trans v cis) (2) rod & cones (3) jedra od rods and cones (4)sinapse fotorec. in interneuronov (5) jedra interneuronov (bipolarnih, horizontalnih in amakrinih celic (6) sinapse retinalni interneuronov z ganglijskimi celicami (7) ganglijske celice (8) askoni ganglijskih celic, ki se združijo v optični živec.


Ločimo 2 vrsti fotoreceptorjev, čepke in paličnice. Oboji sestojijo iz celičnega telesa, iz notr.segm.(v pigm.plasti) in zunanjega (se razprostira v 2 plasti - v zunanjo jedrno in zun. plexiformno plast)) in iz sinaptičnega konca, ki je v 5. plasti (v zun. plexiformni plasti). Paličnice imajo daljši zunanji segment, ki ga sestavljajo membranski diski, od katerih zadnji lebdijo, so prosti. V diskih je vidni pigment. Večja gostota pigmenta je v diskih paličnic, zato se bolj občutljive na svetlobo in ostanejo vzdražene dlje. Odziv v paličnicah sproži že 1 foton, v čepkih več.
Vidni pigment se sintetizira v notr.segmentu. V paličnicah se transportira v začetne diske, nato ti diski potujejo distalno in se odcepijo. V čepnicah je fotopigment vstavljen v membrano diskov, ki ne lebdijo.


Paličnice so daljše in segajo nad čepnice. Sprejemajo signal z vseh smeri in so pri nenadnem svetlobnem signalu prej prizadete, medtem ko čepnice lahko sprejemajo le svetlobo, ki pade v njihovi osi.
Poznamo 3 vrste čepnic: za modro-vijolično, za rdečo in za zeleno svetlobo. Za nastanek barvnega vida obstajata 2 teoriji: trikromatska - čepnice absorbirajo nek snop svetlobe, v katerem so barve. Če intenzitetaa svetlobe pade, pade absorbicija vseh 3 barv za enak faktor - zaznamo isto barvo snopa, ker se ni spremenila valovna dolžina, snop pa je bolj temen. Teorija komplementarnih barv - rdeča in zelena sta komplementarni, zato ne moremo videti rdeče-zelene barve, saj čepnice za rdečo inhibirajo delovanje zelenih in obratno, čepnice za modro pa naj bi inhibirala rumena svetloba.
Vir: tekst + slika; Levy, 6th edition

Fotorecepcija je proces transdukcije v paličnicah in čepnicah, ki spremeni energijo svetlobe v električno energijo. Rodopsin je na svetlobo občutljiv pigment, ki je sestavljen iz beljakovinskega dela – opsina (družina GPCR receptorjev) in retinala (aldehid vitamina A). rodopsin v paličnicah najbolje absorbira svetlobo valovne dolžine 500nm; čepnice pa lahko vsebujejo eno izmed treh variant rodopsina, ki absorbirajo svetlobo različnih valovnih dolžin: 419nm (modra), 533nm (zelena), 564nm (rdeča). Kadar svetloba pade na fotoreceptorje, pride do procesa izomerizacije, kar sproži proces transdukcije.


Stopnje:
1. Svetloba pade na mrežnico in povzroči izomerizacijo 11-cis retinala v all-trans retinal, razpade vez z opsinom, zaradi česar vidni pigment pobledi.
2. Fotoizomerizacija povzroči aktivacijo G proteina transducina, ki stimulira fosfodiesterazo, ki katalizira nastanek 5'-GMP –ja iz cGMPja. zmanjšanja koncentracija cGMPja povzroči zaprtje Na+ kanalčkov v membrani fotoreceptorja, zaradi česar se zmanjša tok Na+ v celico, kar povzroči hiperpolarizacijo. V temi so Na+ kanalčki odprti, kar žene membranski potencial proti ravnotežnemu membranskemu potencialu za Na+ (dark current) in povzroča depolarizacijo.
3. Hiperpolarizacija membrane zmanjša sproščanje glutamata (ekscitatorni nevrotransmitor) iz sinaptičnih končičev.

You have no rights to post comments

Uporabniški račun