Gama motorična inervacija

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (γ MOTORIČNA INERVACIJA.docx)gama motorična inervacija14 kB

Gama motorični nevroni so manjši kot alfa (35mikrom). Skupaj z alfa motoričnimi nevroni izhajajo iz istih motoričnih jeder v sprednjem rogu hrbtenjače in oživčujejo različna vlakna iste mišice. To so intrafuzalna mišična vlakna, ki sestavljajo mišično vreteno. To se odziva na spremembe v dolžini mišice. Ekstrafuzalna in intrafuzalna vlakna ležijo vzporedno, zato se skupaj krčijo in raztezajo. Poznamo dva tipa IMV, prvi ima jedra v vrečici, drugi pa v verigi. IMV so oživčena tako z motoričnimi (gama) kot s senzoričnimi (1a in 2) nevroni. Poznamo tudi dva tipa gama motoričnih nevronov in sicer dinamične in statične.
Dinamični gama motorični nevroni oživčujejo IMV z jedri v vrečici. Ta tip IMV zaznava hitrost spremembe mišične dolžine. Senzorično so ta vlakna oživčuje z vlakni tipa 1a.
Statični gama motorični nevroni pa oživčujejo IMV z jedri v verigi. Zaznavajo statične spremembe v dolžini mišice (koliko je mišica skrčena). Ta tip vlaken je številčnejši. Aferentno jih oživčujejo vlakna tipa 2 in 1a.
Glavna naloga gama motoričnih nevronov je vzdrževanje občutljivosti mišičnih vreten. Ko se ekstrafuzalni del mišice skrči, je mišično vreteno razbremenjeno, kot posledica skrajšanja mišice. Aferentna vlakna tako nehajo prejemati signale, kar vodi v neobčutljivost za nadaljnje spremembe v dolžni mišice. Razbremenitev mišičnega vretena lahko izniči simultano delovanje gama motoričnih nevronov. To povzroči, da se IMV skrajšajo skupaj z ekstrafuzalnimi. Krčita se samo pola IMV, sredinski del pa se raztegne in ponovno pridobi občutljivost. Ko pa se mišica sprosti, in posledično podaljša, se zmanjša aktivnost gama motoričnih nevronov in vreteno se sprosti skupaj z mišico. Sistem gama motoričnih nevronov dovoljuje ohranjanje občutljivosti na majhne spremembe v dolžini mišice tudi pri velikih skrčitvah.
Descendentni motorični ukazi iz možganov ponavadi hkrati aktivirajo alfa in gama motorične nevrone. To povzroči simultano krčenje IMV in EMV. To omogoča, da ko se EMV skrčijo, se skrčijo tudi polarni deli IMV in tako ohranjajo pretežno konstantno napetost sredinskega dela. Posledično ohranjajo občutljivost mišičnega vretena.