Pisni in ustni del izpita (andper.net)

Vprašanja s pisnega dela izpita iz fiziologije z dne 21. 6. 2005 in nekaj vprašanj z ustnega pri doc. Cankarjevi:

http://andper.wordpress.com/2005/06/26/izpit-fiziologija/

Sledi 90 vprašanj (v nakljucnem vrstnem redu) s pisnega dela izpita. Pri nekaterih vprašanjih sem v oklepaju zapisal tudi možne odgovore, na prvo mesto pa postavil tistega, ki se je meni zdel še najbolj pravilen. Niti slucajno to ne pomeni, da je dejansko sploh kateri pravilen. Dalec od tega, da bi pisal 100, so be easy on me, please. Morebitni popravki so seveda zaželeni (preko zgornje povezave).

1) katera je aktivna oblika kalcija (ionizirana, filtrabilna, vezana na globuline, vezana na albumine...)

2) kaj se zgodi, ce preneha delovati Na+/K+ ATP crpalka (notranjost celice postane manj negativna...)

graf QH/pcv s krivuljami, ki prikazujejo minutni volumen in venski priliv; kam se premakne ravnotežna tocka:
3) ce se dilatirajo arterije
4) ce se poveca kontraktilnost srca
5) ce se poveca vazotonus ven
(glej poglavje "24. Control of Cardiac Output: Coupling of the Heart and Blood Vessels" v tanjšem Levy-ju)

6) kakšen vpliv ima psy v pljucih (bronhokonstrikcija, bronhodilatacija, vazodilatacija...)

graf ΦV/pperf s krivuljami; katera prikazuje:
7) Hagen-Poiseuille-ov zakon
8) turbulentni tok
9) avtoregulacijo v mišicah
10) pretok v plucnih žilah

11, 12, 13, 14) graf ?mtop/?V s pacienti A, B, C in D; poveži jih s trditvami

15, 16, 17, 18) graf Cosm/Px s 5 krivuljami, 1 za snov tipa inulin, 2 za snov tipa glukoza in 2 za snov tipa PAH; trditve v zvezi z GF, TM ipd.

19) razvrsti narašcajoce po klirensu: glukoza, urea, Na+, kreatinin, inulin

20) kako se razlikuje znoj zelo in zmerno aktivne osebe (ni razlike v koncentraciji NaCl, pri prvem je [Na+] višja, [Cl-] pa nižja, pri prvem je [Cl-] višja, Na[+] pa nižja...)

21) na kakšen nacin oddajamo najvec toplote v termonevtralnem okolju (z radiacijo, s kondukcijo, s konvekcijo, z evaporacijo...)

22, 23) 2 podobni nalogi v zvezi z vplivom PTH na Ca2+; vec trditev, npr. o plazemski koncentraciji Ca2+, kosteh, vitaminu D itd.

24) kateri hormon je na višku 1 dan pred ovulacijo (LH, estradiol...)

25) kaj ne vpliva na izlocanje inzulina (sy, glukoza v krvi, AK v krvi...)

26) kaj ni ucinek kortizola (glukoneogeneza v adipocitih, glukoneogeneza v jetrih, glikogenoliza...)

27) kaj vpliva na znižanje koncentracije rastnega hormona (IGF-1, stres, spanje, telesna aktivnost...)

28) kateri hormon sproži konstrikcijo pilorusa (holecistokinin...)

29) kateri hormon deluje parakrino (somatostatin, gastrin...)

30) kaj v kolonu vpliva na reabsorpcijo Na+ (aldosteron, gibanje crevesja...)

31) kaj moramo dolociti pri posrednem merjenju aerobne kapacitete (max. srcno frekvenco...)

poveži funkcije (distalne mišice, nn. vestibuli, nn. pontini...) z deli malih možganov:
32) archicerebellum (nn. vestibuli)
33) cerebrocerebellum (nn. pontini)
34) neocerebellum (nn. pontini)
(bonus tocka za vse, ki vedo, da sta 33 in 34 eno in isto:)
35) spinocerebellum (distalne mišice)

poveži znacilnosti (sy, psy, vegetativen, odsoten v starosti, nocicepcija) z ustreznimi refleksi:
36) zenicni (vegetativen)
37) baroreceptorski
38) akomodacijski (psy)
39) sesalni (odsoten v starosti)
40) umaknitveni (nocicepcija)
41)

poveži funkcije (skrbijo za ECT okoli živcnih celic, izolacija živcnih vlaken, fagocitoza, HE bariera, izlocanje likvorja) s celicami živcnega sistema:
42) astrociti (ECT, HE bariera)
43) oligodendrociti (izolacija)
44) Schwannove celice (izolacija)
45) ependimske celice (likvor)
46) satelitske celice
47) mikroglija (fagocitoza)


poveži tipe receptorjev (α, β adrenergicni, nikotinski, muskarinski holinergicni) z njihovo lokacijo/funkcijo:
48) motoricna plošcica (muskarinski)
49) avtonomni ganglij (nikotinski)
50) za noradrenalin v nadlevicni žlezi
51) za povišanje srcne frekvence
52) za m. erector pilli

53) poveca se UV, MV in Rperif se ne spremenita; kaj se spremeni (pulzni tlak se poviša, sistolni tlak se poviša, diastolni tlak se poviša...)

54) kaj pozitivno vzdraži baroreceptorski refleks (povišan srednji arterijski tlak...)

55) kaj skrbi za enakomerno porazdelitev pretoka krvi v pljucni in sistemski cirkulaciji (Frank-Starlingov mehanizem, baroreceptorski refleks...)

56) kaj omejuje max. vdih (elasticne lastnosti pljuc, elasticne lastnosti prsnega koša, moc dihalnih mišic...)

57) kaj nam pove graf v/F za mišico (da se v manjša pri vecanju F...)

58) nekaj v zvezi dogajanjem pri raztegnjeni mišici (pasivne elasticne lastnosti v sarkomeri)

59) kaj inhibira izlocanje HCl v želodcu (sekretin, gastrin, motilin, histamin, acetilholin)

60) aktivnost cesa je zmanjšana, ce ni enterokinaze (tripsina in kimotripsina...)

podatki o UV, ν, preseku aortnega ustja, hematokritu, relativni dolžini diastole (vec kot dovolj, da te zmede:):
61) kakšen je pretok skozi aortno ustje v sistoli
62) kakšna je linearna hitrost krvi skozi aortno ustje v sistoli
63) kakšen je pretok skozi aortno ustje v enem srcnem ciklu
(61 in 63 sta po moje isto, in sicer toliko, kolikor je UV, za 62 je imel pa le en izmed danih odgovorov ustrezno enoto (cm/s), tako da kalkulator res ni potreben (sicer tudi ni dovoljen))

64) ce se barometrski tlak zmanjša na 380 mmHg, kaj se zgodi s pO2 in pH2O v alveolih (prvi pade na 50 mmHg, drugi ostane 47 mmHg, prvi pade na 75 mmHg, drugi pade na 23,5 mmHg...)

fr. dihanja in dihalni volumen se povecata za 2x:
65) kaj se zgodi z ventilacijo mrtvega prostora (poveca se za 2x)
66)
67)

68) s cim sovpada zacetek izovolumske kontrakcije (s Q zobcem, T valom, odprtjem mitralne zaklopke, zaprtjem aortne zaklopke...)

69) eritrocit damo v izoosmolarno raztopino; trditve (ni neto pretoka preko celicne membrane...)

70) katera snov prehaja v enterocite s facilitirano difuzijo (fruktoza, glukoza, galaktoza...)

71) kako psy vpliva na izlocanje HCl v želodcu (nekaj v zvezi z ECL celicami in histaminom...)

72) kaj je znacilno za graduirani potencial (da je odvisen od amplitude dražljaja...)

poveži znacilnosti (inhibicija, ekscitacija, mišica, nocicepcija) s substancami v živcnem sistemu:
73) GABA
74) glutamat
75) acetilholin
76) enkefalini

77) kateri ion je odgovoren za repolarizacijo pri srcnem AP (K+, Na+, Ca2+...)

78) poveži pravilni trditvi: srednji tlak v pljucnih arterijah je a) 20 mmHg, b) 12 mmHg, c) 6 mmHg; ce ležiš vznak je tlak na dorzalni strani pljuc a) višji, b) nižji, c) enak kot na ventralni strani

79) v arterioli je hidrostatski tlak enak 32 mmHg, v venuli pa 18 mmHg, onkotski tlak je v obeh 25 mmHg, intersticijski hitrostatski in onkotski sta enaka nic; kolikšen je neto filtracijski tlak (0 mmHg, 7 mmHg, -7 mmHg...)

poveži faze hemostaze (žilna, trombocitna, koagulacija, fibrinoliza) z inhibitorji:
80) antitrombin III (koagulacija)
81) antiplazmin (fibrinoliza)
82)

83) kaj poveca GF (stisk ef. arteriole)

84) RQ = 1, poraba O2 je 60 ml/l krvi, koliko CO2 nastane v minuti (300 ml/min (ce vzameš, da je MV = 5 l/min))

85) trditve v zvezi s FEV1, FVK, PEF

86) nekaj v zvezi z vezavo CO2 na Hb (možna je, kadar na Hb ni vezan O2

87) trditve v zvezi z anomalno viskoznostjo krvi

88) najvecji upor pri dihanju predstavljajo (bronhioli, nosna votlina, traheja...)

89) elektricna srcna os je 150° (premik v desno...)

90) trditve v zvezi s ketonskimi telesi (nastajajo pri stradanju, pri nepopolni oksidaciji MK, povišajo pH...)

Sledijo še 3 sklopi vprašanj z ustnega dela izpita pri doc. Cankarjevi.

I.
1) vplivi na UV srca
2) resorpcija snovi iz crevesja
3) govor*

II.
1) hemostaza
2) graf Cosm/Px (inulin, glukoza, PAH)
3) slina*

III.
1) baroreceptorji
2) graf p/V za pljuca in prsni koš
3) mišicno vreteno

* Vprašanja oznacena z zvezdico pridejo v poštev le za dentalne medicince.

Vec o moji izpitni izkušnji si lahko prebereš na že zgoraj omenjeni spletni povezavi.

Lep pozdrav!
andper

You have no rights to post comments

Uporabniški račun