Poslovanje zasebne ambulante

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (zasebna_ambulanta.doc)zasebna_ambulanta.doc61 kB
Po osamosvojitvi so v Republiki Sloveniji marca leta 1992 zakonsko uveljavili možnost ponovne uvedbe zasebne zdravstvene dejavnosti na področju zdravstva,zobozdravstva in lekarniške dejavnosti.Zakon iz leta 1992 tako postavlja zasebno delo enakovredno in enakopravno ob dejavnost javnih zdravstvenih zavodov.
Koncesija zasebnemu zdravniku omogoča podpis pogodbe z ZZZS,ki je plačnik opravljenih storitev.Bolniki so povsem izenačeni,pa naj obiskujejo zasebnega zdravnika s koncesijo ali zdravnika v javnem zavodu.


POSTOPEK PRIDOBITVE KONCESIJE ZA ZASEBNIKE

1.Vloga za pridobitev mnenja Zdravniške zbornice Slovenije o opravljanju zasebne zdravstvene dejavnosti.Zahteve: strokovna usposobljenost, delovni staž 2 leti, licenca.
2.Vloga na Ministrstvo za zdravje za pridobitev odločbe za začasni vpis v Register zasebnih zdravstvenih delavcev.
3.Izdaja odločbe o koncesiji: vloga na upravni organ občine ali mesta, ki mora pridobiti soglasje od območne enote ZZZS in javnega zavoda.
4.Prošnja na Ministrstvo za zdravje o izdaji soglasja k podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti.
5.Ministrstvo: določi komisijo za sanitarno higienski pregled in 2x analizo vzorcev vode.
6.Dokončna odločba o vpisu v Register( potrdilo o prenehanju delovnega razmerja + podpis koncesijske pogodbe).
7.Vsakoletna prijava na razpis programov ZZZS. Zahteve: predviden ordinacijski urnik,program dela,letni načrt porabe ločeno zaračunljivega materiala,izjave kolegov o nadomeščanju.


POSLOVANJE ZASEBNE AMBULANTE (S KONCESIJO)

1. PRIHODKI

1. ZZZS – obvezno zdravstveno zavarovanje
2. PZZ (Vzajemna, Adriatic,Triglav) – prostovoljno zdravstveno zavarovanje.
3. Dežurstva
4. Potrdila, spričevala in druge usluge

ODHODKI

1. Osebni dohodek zdravnika in med. sestre
2. Obveznosti
3. Najemnina
4. Laboratorijske storitve
5. Materialni stroški
6. Oprema – nakup in vzdrževanje
7. Izobraževanje

PRIHODKI


Prihodki iz ZZZS predstavljajo okoli 85 celotnih prihodkov ambulante.

ZZZS plača zdravniku glede na glavarino in storitve (pregled, zdravljenje itd. ).50 prihodka je iz glavarine in 50 iz storitev.Preseganje glavarine plačuje Zavod v celoti( do 2250 oseb), medtem ko preseganje storitev le polovično
Obstaja poseben sistem točkovanja in obračunavanja – po količnikih.
Prihodek se nakaže mesečno v obliki akontacije.

Količnik je enota za obračunavanje glavarine in storitev in je enaka za vse izvajalce, njegova vrednost pa se določa na tri mesece. Trenutno znaša 386,35 SIT.

Glavarina je število oseb, ki je določenega zdravnika izbralo za osebnega zdravnika. Pomnoži se še s količnikom za starost posameznega pacienta.

Starostna skupina delež odrasle populacije
19 – 49 let 0, 47
50 – 64 let 0, 25
65 – 74 let 0, 15
nad 75 let 0, 13


Storitev – vsak bolnikov obisk v ambulanti ali zdravnikov obisk na domu prinaša določeno število količnikov iz storitev
Prihodki iz obiska se izračunajo glede na število in tip obiskov.


storitev število količnikov
kratek obisk 1, 5
prvi kurativni pregled 3, 6
ponovni kurativni pregled 2, 3
preventivni pregled odraslega 13, 0
priprava bolnika za oceno na invalidski komisiji 13, 0
obsežen pregled 28, 0
lažje dostopen hišni obisk 12, 0
težje dostopen hišni obisk 20, 0
mali poseg 2, 0
srednji poseg 4, 0
veliki poseg 7, 0
obsežno delo 18, 0


Predvideno število, ki jih opravi posamezni zdravnik v ambulanti, je 27.488 količnikov letno.


Vsak zdravnik ima različno visoke dohodke iz glavarine in različno število storitev.
Glede na starostno strukturo prebivalstva bi zdravnik z 1800 registriranimi bolniki iz glavarine na mesec zbral naslednje število količnikov:

Starostna skupina delež odrasle populacije Število količnikov
19 – 49 let 0, 47 0, 47 x 1800 x 0, 84 = 710, 64
50 – 64 let 0, 25 0, 25 x 1800 x 1, 40 = 630
65 – 74 let 0, 15 0, 15 x 1800 x 2, 20 = 594
nad 75 let 0, 13 0, 13 x 1800 x 3, 00 = 702
Skupaj 2636, 64 količnikov

Na leto bi zbral 2636, 64 x 12 = 31. 639, 68 količnikov (12.223.990,00 SIT) iz glavarine.



Vprašamo se torej: koliko je bilo obiskov v ambulanti prejšnje leto in kakšnega tipa so bili ti obiski

Tip obiska Število Št. količnikov
Prvi pregledi 3500 x 3500 x 3, 6= 12600
Ponovni pregledi 3300 3300 x 2, 3= 7590
Obiski brez pregleda 1500 1500 x 1, 5 = 2250
Za Invalidsko komisijo 21 21 x 13 = 273
Preventivni pregled 150 150 x 13 = 1950
Hišni obiski 100 100 x 12 = 1200
Skupaj: 25863 količnikov ali

V tem primeru zdravnik ni presegel števila količnikov, ki ga je ZZZS letno predvidel. Zato bo zdravnik storitve dobil plačane 100, kar bi znašalo ok. 9.992.170,00 SIT.

Iz PZZ dobi zdravnik še okoli 15 sredstev.

Prihodki iz dežurstev so odvisni od števila dežurstev.Vsak zdravnik, ki dela v osnovni zdravstveni dejavnosti in ima registrirane bolnike, mora sodelovati tudi pri izvajanju dežurne zdravniške službe na svojem območju. Račun izstavi javnemu zavodu, ki praviloma organizira dežurno in urgentno službo.

Zdravniška potrdila, spričevala, mrliške preglede, krajevne oglede, predhodne in obdobne preglede delavcev, cepljenja ipd. zdravnik zaračuna ustreznim naročnikom: policiji, občini, podjetju, posameznikom.
Ceno za določeno storitev praviloma določi Zdravniška zbornica Slovenije in zdravniki naj ne bi opravljali svojega dela po nižjih cenah.

ODHODKI

Višina osebnega dohodka pri zasebnih zdravnikih ni določena s Kolektivno pogodbo. Njegova »plača« je znesek, ki mu ostane, ko plača vse stroške.

Zdravnik mora plačevati svojo medicinsko sestro, kolega, ki ga nadomešča v času odsotnosti, morebitno čistilko, računovodske storitve itd.

Obveznosti so iz naslova zavarovanj, davkov, članarin ipd. Gre za obveznosti po zakonu (osnovno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, akontacija dohodnine, članstvo v Zdravniški zbornici) in pa tiste, ki jih sam izbere. Lahko se zavaruje nezgodno, za strokovno napako in odgovornost itd.

Velik strošek za osebnega zdravnika brez lastnih prostorov je najemnina, ki znaša med 150000 SIT in 200000 SIT na mesec. Prav tako mora plačevati zavarovanje za zgradbo in obratovalne stroške (vodo, elektriko, kurjavo, telefon). Večina zdravnikov si zaradi visokih najemnin prizadeva pridobiti (tj. kupiti) lastne prostore. Predviden prostor za čakalnico, predprostor za sestro in pa samo ordinacijo je velik ok. 60 m2. Cena takega prostora je odvisna od stanja na trgu nepremičnin.

Za laboratorij namenjeni znesek je zelo skopo odmerjen; večina zdravnikov, ki svoje delo opravljajo v skladu s strokovno doktrino, ga krepko presega. ZZZS v svojem planu in izračunu akontacije na posamezno ekipo predvidi tudi znesek za laboratorij, ki je leta 2002 znašal 2.414.531,oo SIT letno.

Materialni stroški predstavljajo instrumente, sanitetni material in nekatera zdravila, ki spadajo k delu splošnega zdravnika. Ponavadi se kupuje na debelo pri velikih proizvajalcih.

Lastna oprema predstavlja nadaljnji strošek. Zdravnik potrebuje tako informacijosko opremo (računalnik, čitalnik za zdravstvene kartice, kartotečne omare s kartotekami) kot drugo opremo za svoje strokovno delo (merilec krvnega tlaka, tehtnica, EKG aparat itd. Lahko pa si stroške opreme deli več zdravnikov, ki jo uporabljajo (še posebej aparature EKG aparat ipd.).

Zasebni zdravnik poskrbi za udeležbo na izobraževalnih srečanjih. Zasebni zdravnik jih izbere glede na svoje potrebe (obnavljanje licence vsakih 7 let) in zanimanja – pri tem je lahko bolj fleksibilen od zdravnika v javni ustanovi.

You have no rights to post comments