Zakonske podlage in kadri

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (seminar_zakonske_podlage_in_kadri.doc)seminar_zakonske_podlage_in_kadri.doc57 kB
Zakonske podlage in kadri

a) Licenca za zdravniško delo je javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost zdravnika za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju v Republiki Sloveniji.

Licenco zdravniku, ki izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe in vloži vlogo, podeli Zdravniška Zbornica in to za obdobje 7 let. Licenca se podaljša za licenčno obdobje 7 let na podlagi dokazil o strokovni usposobljenosti ali, če je zdravnik pridobil naziv svetnik, višji svetnik ali uæiteljski naziv na Medicinski Fakulteti.

Zdravniku lahko zbornica začasno ali trajno odvzame licenco zaradi večje strokovne pomankljivosti ali napake prei delu.

Zdravnik sme samostojno opravljati zdravniško službo če izpolnjuje delovno-pravne in ostale predpise, ki so zakonsko določeni.
Poleg tega mora izpolnjevati še posebne pogoje, ki so določeni z zakonom o zdravniški službi:

1. Imeti mora ustrezno izobrazbo in usposobljenost,
2. Vpisan mora biti v register zdravnikov,
3. Imeti licenco,
4. Uporabljati mora slovenski jezik (če svoje delo opravlja na območju narodnostne manjšine mora uporabljati tudi tega)
5. Zdravnik mora imeti diplomo Medicinske Fakultete v Sloveniji, oziroma nostrificirano diplomo tuje universe. Poleg tega mora imeti opravljeno pripravništvo, zdravniško ali zobozdravniško specializacijo,
6. Biti mora clan zdravniške zbornice in izpolnjevati obveznosti, ki jih imajo njeni člani
7. Podpisati izjavo, da se ne bo ukvarjal z zdravilstvom/mazaštvom
8. Zdravnik mora biti državljan Republike Slovenije ali ima veljavno delavno dovoljenje

Preverjanje strokovne usposobljenosti se ugotavlja s:
1. Preizkusom strokovne usposobljenosti pred tričlansko komisijo ali

2. S kreditnimi točkami, ki jih zdravnik lahko pridobi s:
- predavanjem ali pasivno udeležbo na strokovnem srečanju
- objavami strokovnih člankov
- samoizpopolnjevanjem ( različni programi, študij strokovne literature)
- študijska potovanja in obiski
- udeležbe na strokovnih predavanjih






b) Usklajeno timsko delo in dobra organizacija sta ključnega pomena za uspešnost in kakovost zdravljenja, še posebno to velja za družinsko medicino. Celostna in vseživljenjska koordinacija zdravstvene oskrbe posameznika, družine in lokalne skupnosti narekujeta zdravniku družinske medicine izrazito timski in multidisciplinarni pristop k obravnavanju opredeljene populacije.
Pomembno je razlikovanje med različnimi oblikami timskega dela:

- Jedrni ali osnovni timi so sestavljeni iz posameznikov, ki so ozko povezani in delajo skupaj večino dni v tednu na točno določenih in specifičnih nalogah. Primer tega tima je tudi osnovni tim zdravnika družinske medicine, ki je sestavljen iz zdravnika, ambulantne medicinske sestre in administratorja. To pomeni, da je jedrni tip po svoji sestavi multidisciplinaren.

1. Zdravstveni tehnik oz. srednja medicinska sestra je najožji sodelavec ZDM in oseba prvega stika za vse obiskovalce ambulante. Njene naloge so strokovnost, organizacijske in triažne sposobnosti in veščine sporazumevanja. Odgovorna je tudi za pravilno in pravočasno naročanje in pripravo bolnikov na pregled.
2. Diplomirana medicinska sestra se v delo tima družinske medicine v Sloveniji uveljavlja šele od leta 2011, skozi program t.i. referenčnih ambulant. Referenčne ambulante so novost na področju družinske medicine, kjer se sedanjemu timu pridruži za polovični delovni čas še diplomirana medicinska sestra. Njene naloge so spremljanje parametrov kroničnih bolezni, astme, sladkorne bolezni tipa 2, hipertenzije itn. Pomebno nalogo predstavlja tusi presejanje in spremljanje parametrov srčno-žilne ogroženosti opredeljene populacije.

- Razširjeni tim ZDM poleg članov jedrnega tima sestavljano še posamezni sodelavci, ki se v delo vključujejo občasno, zaradi reševanja specifičnih problemov in takrat, ko je njihovo sodelovanje potrebno zaradi narave zdravstvenega problema.

1. Patronažna medicinska sestra: Ima visoko ali višjo izobrazbo in izvaja zdravstveno nego bolnika na domu. Je ključna sodelavka in podaljšana roka ZDM na terenu, ki mu omogoča stalen nadzor nad bolnikovim domačim okoljem, njegovim bivalnimi in družinskomi razmerami. Njene primarne naloge so:
- zdravstvena nega bolnih, poškodovanih, prizadetih ali onemoglih na domu
- zdravstveno socialna obravnava posameznika v domačem okolju, skrb za zdravje družine in skupnosti
- načrtovanje, izvajanje in vrednotenje zdravstvene nege posameznika v vseh starostnih obdobjih in družine v vseh družinskih ciklih
- zdravstvena nega otročnice in novorojenca na domu,
- promocija, ohranjanje in krepitev zdravja v lokalni skupnosti.








c) Opišite kompetence posameznih članov v timu ter sodelovanje in dogovarjanje v timu, preventivno (so) delovanje članov tima, (tudi referenčne ambulante).

Zdravstvena vzgoja na primarni ravni se nanaša na ravnanje, ki krepi zdravje in s tem preprečuje zbolevanje. To je stalen, vseživljenski proces, ki je namenjen zdravi populaciji, zdravemu posamezniku in njegovi družini. Cilj zdravstvene vzgoje je doseganje višje stopnje, zainteresiranosti in odgovornosti do lastnega zdravja.
Zdravstvena vzgoja na primarni ravni obsega tudi preventivne pregelde odraslih in presejanje ogroženih posameznikov za srčno-žilne, rakaste, duševne in druge bolezni ter obravnavo ogroženih znotraj zdravstveno-vzgojnih programov za spremembo življenskega sloga ( delavnice za zdravo hujšanje, opuščanje kajenja, svetovanje za zdravo prehrano in telesno dejavnost ter individualno svetovanje za manjše uživanje alkohola in opuščanje kajenja). Zdravstveno- vzgojne delavnice, ki se izvajajo v zdravstvenovzgojnih centrih s posebej usposobljenimi diplomiranimi medicinskimi sestrami, delujejo v slovenskem primarnem zdravstvu od leta 2005.
Medicinske sestre v ambulanti in patronažne sestre morajo ravno tako izvajati zdravstvenovzgojne ukrepe in intervencije ob vsakem stiku z bolnikom, v ambulanti, po telefonu, elektronski pošti ali na terenu.

Fizioterapevti so zadolženi za povrnitev in izboljšanje telesnih funkcij z uporabo različnih, znanstveno priznanih postopkov in metod. Po naročilu in navodilih zdravnika družinske medicine njvečkrat obravnavajo poškodbe in bolezni skeletno-mišičnega sistema.

Farmacevti so dragoceni sodelavci ZDM in nenadomestljivi clan tima, zlasti pri oskrbi kronično bolnih in tistih z več sočasnimi boleznimi. Intenziven razvoj farmacije in medicine v zadnjih ldesetletjih je narekoval spontano preobrazbo farmacevta iz “razdaljevalca zdravil” v zdravnikovega strokovnega svetovalca. Obstajajo jasni dokazi o učinkovitosti in uspešnosti “terenskih” oz. nekliničnih farmacevtov pri timski obravnavi številnih kroničnih bolezni in preprečevanju medicinskih napak kot posledice interakcij in stranskih učinkov zdravil.

Ad hoc timi se ustanavljajo za točno določenega bolnika, za določeno in časovno opredeljeno intervencijo. Primer takšnih timov:
- sodelovanje s specialistom medicine dela, prometa in športa, s psihiatrom ali psihologom oz. drugimi pristojnimi specialist ( nevrolog, onkolog) pri obravnavi problematičnega voznika
- sodelovanje tima ZDM z osebjem bolnišnice ob napotitvi bolnika na bolniščnično zdravljenje ali specialistično obravnavo

Referenčna ambulanta družinske medicine je vsebinsko in kadrovsko nadgrajena standardna ambulanta družinske medicine, ki je zaradi vsebine dela dodatno financirana in predvideva zaposlitev diplomirane medicinske sestre v obsegu polovičnega delovnega časa.




You have no rights to post comments

Uporabniški račun