Poslovanje ambulante

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (poslovanje_ambulante.ppt)poslovanje_ambulante.ppt506 kB
(PowerPoint)

POGOJI ZA OPRAVLJANJE ZDRAVNIŠKE SLUŽBE
Zdravnik sme samostojno opravljati zdravniško službo, če poleg delovno-pravnih in drugih predpisov, izpolnjuje še posebne pogoje, določene z zakonom o zdravniški službi:

imeti ustrezno izobrazbo in usposobljenost,
biti vpisan v register zdravnikov,
imeti licenco,
uporabljati slovenski jezik (na območju narodnostne manjšine pa tudi sosednjega),
imeti diplomo MF oz. nostrificirano diplomo tuje univerze ter opravljeno pripravništvo, zdravniško ali zobozdravniško specializacijo,
biti član zdravniške zbornice in izpolnjevati obveznosti, ki jih imajo njeni člani,
podpisati izjavo, da se ne bo ukvarjal z zdravilstvom oz. mazaštvom,
biti državljan SLO ali predložiti veljavno delovno dovoljenje.
LICENCA ZA ZDRAVNIŠKO DELO

Javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost zdravnika za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju v RS. Licenco zdravniku, ki izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe in vloži vlogo, podeli Zdravniška zbornica za čas – 7 let.

Licenca se podaljša za licenčno obdobje 7 let na podlagi dokazil o strokovni usposobljenosti ali če je zdravnik pridobil naziv svetnik, višji svetnik ali učiteljski naziv na MF.


LICENCA ZA ZDRAVNIŠKO DELO
Preverjanje strokovne usposobljenosti se ugotavlja s:
preizkusom strokovne usposobljenosti pred tričlansko komisijo ali
kreditnimi točkami (75), ki jih pridobi zdravnik s:

predavanjem ali pasivno udeležbo na strokovnem srečanju doma ali v tujini
objavo strokovnega prispevka,
samoizpopolnjevanjem s pomočjo večpredstavnostnih programov, študij strokovne literature, s pisnimi odgovori na vprašanja,
študijskim potovanjem in obiski,
udeležbo na posameznem strokovnem predavanju,
delodajalec je dolžan zdravniku omogočiti strokovno izpopolnjevanje najmanj v obsegu, ki omogoča podaljšanje licence brez preizkusa strokovne usposobljenosti.

Zdravniku lahko zbornica začasno ali trajno odvzame licenco zaradi večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu!


ZDRAVNIKOVI SODELAVCI
MEDICINSKA SESTRA
najožji sodelavec zdravnika družinske medicine,
prva oseba, s katero bolnik vzpostavi stik,
sprejem in naročanje bolnikov,
opravlja osnovno triažo, ob obisku bolnika v ambulanti pa lahko pripravi o njem osnovne podatke (višina, teža, krvni tlak),
sprejema klice in opravlja administrativna dela,
opravlja nekatere posege (odvzem krvi) in preiskave (EKG, spirometrija) ter pomaga zdravniku pri nekaterih posegih,
opravlja preventivno vzgojo – poučevanje o zdravem načinu življenja, prehrani, telesni aktivnosti …

PATRONAŽNA MEDICINSKA SESTRA
Ima visoko ali višjo izobrazbo in izvaja zdravstveno nego bolnika na domu. Naloge:
preventivne - zdravstvena nega otročnice in novorojenčka, ohranjanje, krepitev in varovanje zdravja obiskovane populacije
kurativne - nega bolnih, prizadetih, poškodovanih in onemoglih, rehabilitacija ...

EKONOMSKO POSLOVANJE SPLOŠNE AMBULANTE
Prihodki ambulante:
Nakazila ZZZS
- glavarina,
- opravljene storitve,
- pavšalna plačila za dežurstva, NMP, zdravstveno vzgojo in nekatere preventivne programe

Dohodki iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja - PZZ. Zasebnik oz. javni zavod konec meseca pošlje račun za doplačila ustrezni zavarovalnici (Vzajemna, Adriatic); pacienti, ki nimajo PZZ pa ustrezni znesek doplačajo sami.

DRUGO:
- prihodki iz drugih obveznih dejavnosti (mrliški ogledi - občina, storitve za organe pregona - MNZ ipd.),
- samoplačniške storitve (zdravniška potrdila, spričevala in ne-nujne storitve).
EKONOMSKO POSLOVANJE SPLOŠNE AMBULANTE
Glavarina temelji na številu opredeljenih zavarovanih oseb pri izbranem zdravniku in njihovi starostni strukturi.

Od 1. 1. 2003 glavarina ne sme preseči 2700 zavarovanih oseb oz. 3520 količnikov na zdravnika mesečno.




EKONOMSKO POSLOVANJE SPLOŠNE AMBULANTE
Stroški ambulante:
osebni dohodki zaposlenih in prispevki
stroški poslovnega prostora (obratovalni, najem)
laboratorijske storitve
prispevki za socialno varnost zasebnika in davki
materialni stroški
nakup in vzdrževanje opreme
izobraževanje



PROSTORI ZA DELO DRUŽINSKEGA ZDRAVNIKA
Objekt, v katerem je ambulanta, mora ustrezati splošnim sanitarno-higienskim zahtevam:

ambulanta mora biti ločena od stanovanjskega dela zgradbe,
biti mora primernih dimenzij,
naravno prezračevana in osvetljena ter zvočno izolirana,
stene in tla morajo biti iz snovi, ki ne vpija vlage in jo je lahko čistiti, stiki tal in sten morajo biti gladki (zaokrožnice),
v vsaki ordinaciji mora biti najmanj en umivalnik,
sanitarije morajo biti ločene za osebje in paciente, imeti morajo predprostor,
urejeno mora biti shranjevanje čistil in sterilizacija.

PROSTORI ZA DELO DRUŽINSKEGA ZDRAVNIKA
Zagotavljati morajo nemoteno delo zdravnika in njegovih sodelavcev, v njej pa morajo biti vsi potrebni instrumenti za hitro osnovno diagnostiko in terapijo!

Prostore ambulante sestavljajo:

zdravnikova ordinacija
sestrski prostor
prostor za posege
čakalnica
ločene sanitarije za paciente in osebje


OPREMA ZA AMBULANTNO DELO
Primerno pohištvo za vse prostore ambulante
oprema za osnovno diagnostiko in posege
oprema za NMP (lahko skupna za več ambulant v isti stavbi, lahko nameščena v posebni ambulanti)
zdravila (zdravnik sam določi katera)
oprema za sterilizacijo (suha ali avtoklav, lahko centralna za več ambulant), potrebna je trojna kontrola sterilizacije:
fizikalna kontrola avtoklava,
kemična kontrola temperature na barvnih indikatorjih (črte na steriliziranih trakovih so črne)
biološka kontrola (dvakrat mesečno spore Bacillus subtilis ali stearotermophillus v laboratorij)
tiskovine
dodatna oprema (laboratorijska oprema, osebni računalnik, ...)

OPREMA ZA TERENSKO DELO
Zdravnik mora sam skrbeti za dopolnjevanje porabljene opreme, sterilnost opreme in redno in pravočasno menjavanje zdravil!

Zdravniška torba: z diagnostično in terapevtsko opremo, ki jo zdravnik pri svojem delu na terenu najpogosteje uporablja, zdravila (neampulirana in ampulirna), nekaj tiskovin, pisalo in žig.

Kovček z opremo za oživljanje: pribor za umetno dihanje in dajanje kisika, pribor za aspiracijo, intubacijo in nastavitev infuzije.

Drugo:
kovček z večjo količino obvezilnega materiala,
baterijska svetilka,
tople odeje ali astronavtska folija,
mobilni telefon ali UKV postaja,
potrebna zvočna ali svetlobna signalizacija,
primerna obleka in obutev, prilagojeno vsakršnim terenskim razmeram in vremenu,
avtomobil, ki je praviloma opremljen s pogonom na vsa štiri kolesa.

NOTRANJI NADZOR NAD ZDRAVNIŠKIM DELOM
SAMONADZOR: spremljanje uspešnosti zdravljenja svojih bolnikov preko objektivnih kazalcev (npr. RR, št. obiskov zaradi določene bolezni, ravnijo KS, št. predpisanih receptov s psihotropnimi zdravili …).

VODSTVENI NADZOR: zaradi izjemne razsežnosti zdravnikove dejavnosti mora organizirati nadzor opravljanja dela in dogovorjenih nalog tudi vodstvo ambulante oz. zdravstvenega doma. Zahteva udeležbo strokovnjakov z različnih področij zdravstva.

ZUNANJI NADZOR NAD ZDRAVNIŠKIM DELOM
STROKOVNI NADZOR S SVETOVANJEM
Opravlja ga Zdravniška zbornica v skladu s pravilikom in letnim programom, odredi pa ga lahko tudi minister za zdravje. Nadzorna skupina iz 2-5 članov opazuje:
strokovno delo zdravnika,
izvajanje navodil strokovnih kolegijev,
kakovost zdravnikovega dela in
svetuje za izboljšanje kakovosti in strokovnega dela.
Ob pomanjkljivotih lahko Zbornica izreče opomin in zahteva dodatno strokovno izpopolnjevanje zdravnika.

UPRAVNI NADZOR:
Reden nadzor po programu, ki ga določi minister za zdravje na podlagi zahteve oz. pobude bolnika, zdravstvenega zavoda, delodajalca, zbornice ali sodišča. Izvaja ga tričlanska komisija, ki pregleda dokumentacijo in opravi razgovore z zaposlenimi in pacienti. Pripravljeno poročilo pošlje predlagatelju nadzora.

NADZOR ZZZS:
Nadzor izpolnjevanja pogodb, ki jih je sklenil za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Izvajajo finančno-medicinski nadzor nad predpisovanjem zdravil, administrativni nadzor, nadzor nad uresničevanjem pravic iz obveznega zavarovanja.


UREJANJE DELOVNEGA ČASA
Trajanje delovnega časa izhaja iz pogodbe z ZZZS, kjer je določeno število ur, ki jih mora zdravnik opraviti na teden in koliko ur od tega mora biti v popoldanskem času (20 po 16h).

Vsi zdravniki v javnem zdravstvu in zasebniki, morajo sodelovati tudi pri zagotavljanju dežurne zdravstvene službe, ki jo organizira in koordinira javni zdravstveni zavod.

Vsi zdravniki zasebniki morajo zagotoviti svoje nadomeščanje za čas odsotnosti, ambulanto lahko zaprejo le en teden v letu.

ZDRAVSTVENI KARTON
Zdravstveni karton je način shranjevanja dokumentacije o bolniku. Zdravniku služi kot:
osnovni vir podatkov o bolniku,
zbir zapisov obiskov, težav bolnika, hospitalizacij, izvidov, prejetih zdravil, napotitev, zdravniško opravičenih odsotnosti iz dela,
strokovni in pravni dokument o opravljenem delu, ki je tako predmet finančnega, strokovnega in sodnega nadzora,
lahko je tudi v elektronski obliki.



ZDRAVSTVENI KARTON IN VAROVANJE PODATKOV
Osebni zdravnik sme karton pokazati:
drugemu zdravniku le s privoljenjem bolnika ali na bolnikovo zahtevo,
brez bolnikovega privoljenja ima pravico do vpogleda v karton le izvedenec sodnomedicinske stroke ob odredbi sodišča,
bolnik ima vedno pravico do vpogleda v svoj karton.

You have no rights to post comments