Ocenjevanje zmožnosti za delo

Dolžnost zdravnika splošne medicine je ocenjevanje začasne nezmožnosti za delo do 30 koledarskih dni, ki mu jo nalaga Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Pri ocenjevanju zmožnosti za delo nastopa osebni zdravnik kot izvedenec, ne more pa je odobriti specialist ožje stroke, ki tu nastopa kot konzultant.

DELAZMOŽNOST je opredeljena kot zmožnost uporabe svojega delovnega potencijala v organizirani pridobitni dejavnosti. Zmožnost za delo je tako psihofizično stanje človeka, ki mu omogoča uspešno opravljanje poklicnega dela s polnim delovnim učinkom in brez škode za njegovo zdravje od prvega delovnega dneva do starostne upokojitve.

BOLNIŠKI STALEŽ je začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb, nege in drugih vzrokov. Ni odvisen samo od objektivnega zdravstvenega stanja delavca, ampak tudi od razmer na delovnem mestu in dejavnikov iz domačega, delovnega in širšega življenjskega okolja.

Pravice v zvezi z bolniškim staležem so določene v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pravico do nadomestil pa določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Osebni zdravnik je pristojen za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo:

• Prvih 30 koledarskih dni za bolezen in poškodbo
• Prvih 7 delovnih dni za nego zakonca
• 7 delovnih dni za nego otroka starega nad 7 let (odobri otrokov osebni zdravnik)
• 15 delovnih dni za otroka mlajšega od 7 let oz. starejšega, ki je zmerno, težje ali hudo telesno ali duševno prizadet
• otrokov osebni zdravnik lahko odobri tudi 14 oziroma 30 delovnih dni za usposabljanje enega od staršev za kasnejšo rehabilitacijo otroka na domu

Če zdravnik meni, da zavarovanec še vedno ni sposoben za svoje delo, mora vsaj 3 dni pred iztekom zgornjih rokov poslati predlog Imenovanemu zdravniku, z vso zdravstveno dokumentacijo, ki lahko odobri podaljšanje bolniškega staleža.
Če se zavarovanec ne strinja z mnenjem imenovanega zdravnika, sme zahtevati presojo mnenja na zdravniški komisiji.

V primeru, da je zavarovanec zadržan z dela zaradi bolezni ali poškodbe neprekinjeno 1 leto, je osebni zdravnik dolžan zavarovanca napotiti na invalidsko komisijo.

V času zadržanosti z dela mora zavarovanec, ki se zdravi doma, biti na svojem domu, odsotnost z doma pa je mogoča le ob odhodu na zdravniški pregled ali terapijo.




INVALIDNOST –ko z diagnostiko ugotovimo trajne okvare posameznih organskih sistemov, ki pomembno zmanjšujejo sposobnost za delo na dotedanjem delovnem mestu in, ki jih s sodobnimi metodami zdravljenja in rehabilitacije ne moremo izboljšati, moramo zavarovanca predstaviti invalidski komisiji.

Zavarovanci se glede na težo spremenjene delovne zmožnosti, razvrščajo v tri kategorije:


• I kategorija: pri zavarovancu je ugotovljena popolna izguba delovne zmožnosti
• II kategorija: zavarovanec lahko najmanj polovico delovnega časa opravlja svoje delo ali drugo ustrezno delo in se ne more s poklicno rehabilitacijo usposobitiza opravljanje drugega dela v polnem delovnem času
• III kategorija: zavarovanec lahko opravlja svoje delo z določenimi omejitvami ali pa drugo ustrezno delo v polnem delovnem času s predhodno poklicno rehabilitacijo ali brez nje


Delovni invalid je vsakdo, ki je zavarovan po zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju in so mu zaradi invalidnosti priznane ustrezne pravice iz invalidskega zavarovanja.
Neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti obstaja, kadar razmere na delovnem mestu vplivajo na zdravje zavarovanca in njegovo delovno sposobnost in mora zamenjati delovno mest, ker bi sicer lahko postal invalid, vendar s tem ne pridobi statusa delovnega invalida. Pravice do prerazporeditve in poklicne rehabilitacije lahko uveljavlja znotraj delivne organizacije.

Invalidnost oceni invalidska komisija na predlog osebnega zdravnika, ki mora zbrati vso potrebno dokumentacijo, ki ne sme biti starejša od 6 mesecev, vsaka okvara ali bolezen, ki jo želimo dati v oceno mora biti dokumentirana z izvidi, ter predlogom za medicinsko izvedenstvo.
Pravica je pogojena s starostjo zavarovanca na dan nastanka invalidnosti ter obveznim zavarovanjem.

IZPLAČEVANJE NADOMESTIL

Nadomestila za čas odsotnosti z dela izplačuje delodajalec iz svojih sredstev v primeru bolezni in poškodb izven dela in na delu prvih 30 delovnih dni, nadaljna nadomestila pa gredo v breme zavarovalnice, kar do neke mere tudi znižuje interes delodajalcev za varovanje delavcev pred poškodbami pri delu in poklicnimi boleznimi.

Od prvega dneva odsotnosti z dela ZZZS plačuje nadomestila naslednjih primerih: zaradi nege ožjega družinskega člana (otroka ali zakonca), izolacije ali spremstva, zaradi presaditve živih organov ali tkiv v korist druge osebe, ter zaradi poškod, ki nastanejo pri delih širšega družbenega pomena.


• Za bolezen, poškodbo izven dela, poklicno bolezen, poškodbo pri delu in poškodbo po tretji osebi izven dela zagotavlja nadomestilo do 30 delovnihdni delodajalec, oziroma samostjni zavezanec, od 31. delovnega dne pa ZZZS
• Za nego ožjega družinskega člana, spremstvo, usposabljanje za rehabilitacijo in poškodbe nastale v okoliščinah iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju izplačuje nadomestila od 1. delovnega dne dalje ZZZS







Nadomestilo za čas bolniškega staleža se izračunava od osnovne plače in znaša:

• 100 osnovne plače za poklicne bolezni, poškodbe pri delu,presaditev živih organov ali tkiv v korist druge osebe, izolacije, ki jo odredi zdravnik
• 90 osnovne plče pri odsotnosti zaradi bolezni
• 80 osnovne plače pri odsotnosti z dela zaradi poškodb izven dela, nege družinskega člana in spremstva, ki ga odredi zdravnik
• 100 osnovne plače, če so odsotni z dela vojaški invalidi ali civilni invalidi vojne.


Zavarovanec izgubi pravico do izplačevanja nadomestila, če ne obvesti o izostanku z dela zaradi bolezni, pooblaščenega zdravnika vsaj v 3 dneh, če se ne odzove vabilu za pregled ali če se ne drži navodil zdravljenja




ANALIZA BOLNIŠKEGA STALEŽA


• Odstotek bolniškega staleža (je odstotek izgubljenih koledarskih dni, delovnih dni ali efektivnih ur na enega zaposlenega delavca)
• Indeks frekvence (je število primerov bolniškega staleža na 100 zaposlenih delavcev
• Indeks teže (je število izgubljenih dni na eno odsotnost z dela)
• Indeks onesposabljanja ( je število izgubljenih dni na enega izgubljenega delavca)


Bolniški stalež je pomemben kazalec zdravstvenega stanja delavcev, bolnemu delavcu bistveno spremeni življenje, njegovi družini in podjetju v katerem dela, povezan pa je tudi s finančnimi posledicami. Izbrani zdravniki morajo biti seznanjeni s pravnimi podlagami, ki urejajo to področje, kar mu omogoča, da tudi na tem področju zagovarja pravice svojih varovancev in jim svetuje v zvezi s problemi vezanimi na bolniški stalež.

Vodstvo podjetja je tisto, ki najlažje vpliva na delovno okolje in s tem na motivacijo delavcev, da se vračajo na delovna mesta. Po dolgi, zdravstveno upravičeni odsotnosti z dela, se delavci veliko težje vključijo nazaj v delovni proces.

Komunikacija z delovno organizacijo, neposredno ali preko ooblaščenega zdravnika specialista medicine dela, je pot, ki omogoča izbranemu zdravniku, da aktivno posega v urejanje delovnega okolja, da je le to za njegove varovance najbolj primerno. Specialist medicine dela prometa in športa bo tudi najlažje presodil, če je bolezen morda povezana z delom in predlagal ukrepe za varovanje zdravja delavca oziroma premestitev na ustreznejše delovno mesto.

Razmere na delovnem mestu imajo velik vpliv na bolniški stalež, delovno mesto pa naj bi bila pomembna točka uspešnega zmanjševanja bolniškega staleža.

You have no rights to post comments