Pristopi k preventivi kardio vaskularnih bolezni


1. Uvod

Preventiva bolezni srca in ožilja ima vedno večjo vrednost na področju primarnega zdravstva. Primeren sistem preventive lahko dokazano zmanjša obolevnost prebivalstva in s tem vpliva na več komponent javnega zdravstva; od boljše kvalitete življenja do zmanjšanja stroškov zdravljenja obolelih.

Na področju preventive kardio vaskularnih bolezni poteka v slovenskem prostoru vse več akcij in projektov, ki pa po naših izkušnjah niso dovolj povezani in premalo poznani med zdravniki družinske in splošne medicine, ki bi jim naj takšni projekti pomagali pri primarni preventivi.

Projekti se delijo na strogo preventivne, ki se obračajo na mlado, še zdravo populacijo, ter tiste, ki se ukvarjajo z obvladovanjem rizičnih faktorjev (npr. kajenje, fizična neaktivnost, prehrana).


2. Rizični faktorji

Glavni faktorji, ki zvečajo možnost obolenja so:
a) kajenje
b) alkohol
c) nepravilna prehrana
č) pomanjkanje gibanja
d) stres

Seveda poznamo še veliko drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na potek bolezni, vendar je njihova vloga manjša, so težje obvladljivi ali pa je njihova škodljivost še v procesu dokazovanja.



3. Kajenje

4. Alkohol
-preventiva
Mokra kultura-razumevanje
Mladostniki-zakaj/koliko
Prepovedovanje/osveščanje
Čezmerno pitje
Dostopnost
-kurativa
Programi za odvajanje
Uspešnost
Psihiatrična podpora

Obravnava na psihiatrični ustanovi-medicinski pristop, cilj je prekinitev psihične odvisnosti in normalna vključitev v družbo
Anonimni alkoholiki-klubi za samopomoč. Na žalost je dostopnih zelo malo informacij o delovanju in lokacijah
Družinske skupine AL-ANON za družinske člane in prijatelje alkoholikov
Z glavo na zabavo-mladinski projekt preprečevanja zlorabe alkohola in prepovedanih drog med mladimi
Publikacije IVZ, ZZZS, farmacevtskih družb-večinoma dostopni zdravnikom v Zdravstvenih domovih
LAS-Lokalna akcijska skupina v Škofji Loki in medobčinska skupina
Inštitut Antona Trstenjaka-usposabljanje učiteljev za izobraževanje mladih o nevarnostih alkohola

5. Nepravilna prehrana

6. Pomanjkanje gibanje
-preventiva
Šole/športna vzgoja
Motivacija
Samopodoba
»učenje« življenjskega stila
Definicija gibanja
-kurativa
Organizacija
Oglaševanje

Nordijska hoja-šolanje organizira Društvo za zdravje srca in ožilja
Pohodi (koronarni klubi, Društvo za zdravje srca in ožilja, ŠOU, Srce moja Skrb, Zavodi zdravstvenega varstva)
Koroška v gibanju-projekt lokalne skupnosti, ki organizira športne dogodke z namenom informiranja o zdravem življenjskem slogu
GremoVEN.com-informativni portal športnih dogodkov


7. Stres
-preventiva
Mladi
Konjički
Šport
-kurativa
Trening
Učenje komunikacije
Učenje obvladovanja konfliktov

Joga v vsakdanjem življenju
Portal znanja-obvladovanje stresa
Tehnike sproščanja-ŠOU v okviru Študentske arene
Vse naštete aktivnosti so organizirane in plačljive. Sklepamo, da zaradi vse večjega zavedanja populacije o škodljivosti stresa.


Vedno bolj postaja aktualna tudi sekundarna preventiva (osebe, ki so že doživele kardio vaskularni dogodek), kjer so najbolj aktivni lokalni Koronarni klubi, Društvo za zdravje srca in ožilja, ter farmacevtska industrija s svojimi tiskovinami.

8. Diskusija

V okviru primarnega zdravstva je vse večji poudarek na preventivi kardio vaskularnih, kar zdravnika dodatno obremenjuje.
Znanstveno dokazano manjše tveganje za kardio vaskularne bolezni predstavlja novo možnost zmanjšanja števila obolelih in povečanja kvalitete življenja. Vendar je lahko zmanjševanje vpliva rizičnih faktorjev velik problem, saj gre za poseganje v življenjski slog posameznika, ki vključuje tudi njegove razvade. Najboljša preizkušena metoda je izobraževanje, saj s prepovedjo in ukazom dosežemo le upor ciljne populacije. Zatorej mora biti preventiva zasnovana na informiranju vsakega posameznika, kar pa je v obsežen projekt javnega zdravstva.

Naloga zdravnika je ohranjevanje zdravja in zdravljenje bolezni. Zaradi delovnih razmer v primarnem zdravstvu je splošno izobraževanje posameznika neizvedljivo in ga mora zato opravljati neka druga organizacija. Kdaj začeti z izobraževanjem Najbolj dovzetna populacija so intelektualci srednjih let. Ti se zavedajo svoje ranljivosti in so pripravljeni aktivno spremeniti življenjski slog. Zaradi svoje odprtosti večinoma v splošni ambulanti niti ne predstavljajo problema, saj sami najdejo dovolj informacij in se držijo navodil. Najbolj problematična skupina so ljudje z nižjo izobrazbo, ki ne zmorejo sami zbirat informacij, hkrati pa v življenju nimajo ne volje ne energije čas posvečati spremembam. Ta skupina se pomena zdravega življenjskega stila zave šele takrat, ko zbolijo in je že prepozno za primarno preventivo-izobraževanje. Najboljša ciljna skupina za izobraževanje so mladi, ki šele oblikujejo svoj življenjski slog. V tem obdobju so bolj dojemljivi za informacije o kardio vaskularnih boleznih in lažje ponotranjijo zavedanje o nevarnosti. Posledično razvijejo bolj zdrav življenjski slog. Problem predstavlja predvsem pristop k populaciji, ki ji je bolezenska problematika srca in ožilja oddaljena. Aktualizacija problema je najbolj uspešna z uporabo posebnih metod izobraževanja, kot so naprimer delavnice, ki jih vodijo mladi. Na takšen način lažje spodbudimo zanimanje za bolezen in preventivo ter z vlogo modelov vplivamo na odnos do svojega telesa.
Vendar z masovnim izobraževanjem težko zajamemo celotno populacijo. Še vedno velja tudi, da je individualni pristop najboljši. Zato ima izbrani zdravnik veliko prednost, saj pacienta pozna in mu lažje na njemu primeren način poda informacije.
V Sloveniji imamo veliko predvsem nevladnih organizacij, ki izvajajo preventivo kardio vaskularnih bolezni. Na žalost je delovanje precej neorganizirano in nepovezano, predvsem pa je premajhna povezava med primarnim zdravstvom in preventivnimi programi. Naprimer redko kateri zdravnik ima pred sabo seznam organiziranih skupin, ki jih lahko ponudi alkoholiku kot pomoč pri odvajanju (ob upoštevanem dejstvu, da večina noče v psihiatrično ustanovo). Z dobro delitvijo dela bi lahko zmanjšali število tistih, ki so zaradi neizrabljenih možnosti preventive doživeli kardio vaskularni dogodek.


9. Zaključek





You have no rights to post comments

Uporabniški račun