Izpitne teme

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (mf_izpit_teme_celicna_biol.doc)mf_izpit_teme_celicna_biol.doc151 kB
BIOLOGIJA CELICE

Smer Poglavja Izpitne teme Podteme Literatura
M + S CELIČNA POVRŠINA 1. Celična membrana - Zgradba plazemske membrane
1. Sestava fosfolipidnega dvosloja P in E sloja membranskih dvoslojev.
2. Membranski proteini – značilnosti zgradbe, vrste in različne naloge proteinov.
3. Povezave perifernih in transmembranskih proteinov z dvoslojem..
4. Gibanja v membranskem dvosloju, asimetrija in fluidnost, mozaičnost membrane.
5. Glikokaliks – glikoproteini, glikolipidi in proteoglikani – naloge glikokaliksa.
6. Pojem membranski predelek – kompartment. • Albert set al. Essentials Cell Biology, Second edition, Garland Science 2004
• The Cell, A molecular approach, Cooper 2000. ASM Press Washington, D.C..
• Essential Cell Biology (An Introduction to the Molecular Biology of the Cell), Alberts et al. 1998.Garland Publishing, Inc. New York & London.
M + S CELIČNA POVRŠINA 2. Zunajcelični matriks (ZM) 1. Gradbene sestavine in funkcije ZM: proteoglikani, strukturne in adhezivne komponente zunajceličnega matriksa (kolagen, laminin, glikozaminoglikani, fibronektin, entaktin).
2. Zgradba in funkcija bazalne lamine.
3. Integrini in povezave celica-ZM ter celica – celica.
4. Integrini in specifika medceličnih povezav, regulacija povezovanja. • Molecular Basis of Medical Cell Biology, Fuller, Shields1998. Appleton & Lange Stanford, onnecticut.
• Medical Cell Biology, Goodman. 1998 Lippincott-Raven.
M + S CELIČNA POVRŠINA 3. Povezave med sosednjimi celicami 1. Različne vrste CAM molekul: Kadherini, selektini in Ig družina CAM molekul (NCAM).
2. Homofilne in heterofilne povezave.
3. Submembranski proteini in CAM povezave.
4. Povezovanje med CAM in elementi citoskeleta.
5. Lokalizacija povezav v celicah.
M + S CELIČNA POVRŠINA 4. Medcelični stiki in komunikacije I. Vrste stikov- lokalizacija, zgradba in vloga stikov na nivoju celic:
1. Tesni stik.
2. Adherentni stik.
3. Dezmosom in hemidezmosom.
4. Presledkovni stik.

II. Stične komponente:
1. Transmembranske, submembranske in citoskeletne.
M + S CELIČNA POVRŠINA 5. Antigeni v celičnih membranah 1. Membranski glikoproteini in glikolipidi kot antigeni.
M + S CELIČNA POVRŠINA 6. Transport skozi celično membrano 1. Različne vrste transporta skozi plazmalemo: difuzija in pospešena difuzija, aktivni transport.
2. Pasivni transport: difuzija in pospešena difuzija.
3. Različne vrste kanalskih proteinov: električni, ligandni in mehanski in primeri Na+ , K+ in Ca2+ kanal.
4. Transporterji – različne vrste: uni -, sim- in anti-porterji ter primeri Na+/glukozni simporter, Na+/Ca2+ transporterji v srčni mišični celici.
5. Aktivni transport in ATP črpalke – različne vrste P,V in F ter primeri transporta Ca2+ ATPaza, Na+/K+ ATPaza.
6. ABC transporterji.
7. Sklopitev več vrst transportnih sistemov na nivoju celice - primeri: transporterji v enterocitih in parietalnih celicah želodca.
8. Transportni proteini za anione – primer membrane eritrocita.
9. Transportni proteini in pH v limfocitih.
M + S CELIČNA POVRŠINA 7. Receptorji v celični membrani 1. Pojmi: receptor, posrednik, efektor.
2. Osnovne značilnosti zgradbe in delovanja receptorjev.
3. Nekateri primeri receptorjev v celičnih membranah – na primer tirozin kinazni receptorji – RTK, /insulinski receptor/.
4. Pregled različnih dogodkov v celici kot odgovor na aktivnost različnih receptorjev v plazemskih membranah.
5. Prenos sporočil iz receptorjev v celično notranjost, na primer iz RTK do Ca2+ kanalov v endoplazemskem retikulumu.
M + S CITOSKELET 8. Aktinski filamenti 1. G aktin, F aktin.
2. Nastanek aktinskega filamenta in »treadmilling«.
3. Vpliv citohalazina, latrunkulina in faloidina na dinamiko aktinskih filamentov.
4. Vloga timozina in profilina.
5. Pokrovni, cepitveni proteini in proteini, ki vežejo aktinske filamente na plazmalemo- primer eritrocita in mišične celice.
6. Nastanek aktinskih snopov in aktinske mreže ter njihova vloga v celici.
7. Zgradba in vloga miozinov I, II in V.
8. Mehanizem interakcije med aktinom in miozinom.
9. Lokomocija celic.
10. Zgradba sarkomere in osnove delovanja.
M + S CITOSKELET 9. Mikrotubuli 1. Zgradba in nastanek mikrotubulov.
2. Dinamična nestabilnost mikrotubulov.
3. Delovanje kolhicina, vinblastina in taksola.
4. Vloga MAP proteinov.
5. Vloga kinezinov in dineinov.
6. Zgradba in mehanizem gibanja bička oz. migetalke. Centriol in bazalno telo.
7. Vzroki in posledice negibljivosti bičkov oz. Migetalk.
M + S CITOSKELET 10. Intermediarni filamenti 1. Skupine proteinov, ki sestavljajo intermediarne filamente.
2. Značilnosti monomer intermediarnih filamentov in način povezovanja v filamente.
3. Vloga fosforilacije in defosforilacije v dinamiki intermediarnih filamentov.
4. Pomen proteinov, ki se povezujejo z intermediarnimi filamenti.
M + S ENDOPLAZEMSKI RETIKULUM 11. endoplazmatski retikulum 1. Pot proteinov, ki se sintetizirajo na endoplazemskem retikulumu.
2. Mehanizem preusmeritve sinteze proteinov iz citosola na endoplazemski retikulum.
3. Način vgrajevanja proteinov v membrano endoplazemskega retikuluma.
4. Posttranslacijske modifikacije proteinov v endoplazemskem retikulumu.
5. Vloga gladkega endoplazemskega retikuluma.
M + S GOLGIJEV APARAT 12. Golgijev aparat 1. Zgradba in funkcija Golgijevega aparata.
2. Transport v Golgijev aparat in znotraj Golgijevega aparata.
3. Značilnosti glikozilacije v Golgijevem aparatu.
4. Poti produktov iz trans Golgijevega mrežja. Eksocitoza.
M + S VEZIKULARNI TRANSPORT 13. vezikularni transport 1. Vrste in vloga pokritih veziklov.
2. Mehanizem prepoznavanja in fuzije med vezikli.
M + S LIZOSOMI 14. lizosomi 1. Značilnosti lizosomov in njihova vloga v celici.
2. Nastanek lizosomov.
3. Izvor substrata za razgradnjo z lizosomskimi encimi in bolezni kopičenja.
M + S ENDOCITOZA 15. endocitoza 1. Načini sprejemanja materiala iz okolja ter njegova pot v celici.
2. Receptorska endocitoza - primer sprejemanja LDL partiklov.
3. Transcitoza in usmerjanje produktov iz Golgijevega aparata v plazmalemo polariziranih celic.
M + S MITOHONDRIJI 16. mitohondriji 1. Zgradba in funkcija mitohondrijev.
2. Prenos proteinov iz citosola v mitohondrij.
3. Mehanizem oksidativne fosforilacije.
4. Značilnosti genetskega sistema mitohondrijev.
M + S PEROKSISOMI 17. peroksisomi 1. Zgradba in vloga peroksisomov.
M + S JEDRO 18. jedro 1. Ultrastruktura evkariontskega jedra.
2. Jedrne pore.
3. Transport makromolekul v in iz jedra.
4. Nukleolus ali jedrce
5. Nukleolarni organizator ribosomske rRNA, ribosomske podenote.
M + S JEDRO 19. Kromatin in kromosom 1. Kromatin- kromosom.
2. Nivoji spiralizacije.
3. Ev – in hetero- kromatin (konstitutivni in fakultativni).
4. Zgradba in funkcija kromosoma.
5. Kromosom , kromatida, DNA molekula.
6. Centromerna regija, kinetohor, telomerna regija, progavost kromosomov.
7. Kariotip.
M + S CELIČNI CIKLUS 20. Proliferacija celic 1. Faze celičnega ciklusa.
2. Stop- kontrolne točke.
3. Regulacija poteka celičnega ciklusa – vloga ciklinov in ciklinskih kinaz, start kinazni kompleks, MPF, Rb in p53.
4. G1 faza.
5. S faza – replikacija DNA in sinteza histonov.
6. G2 faza.
7. Mitoza – potek, vloga mikrotubulov in gibalnih proteinov.
8. Citokineza.
M + S CELIČNA SMRT – apoptoza in nekroza 21. celična smrt – apoptoza in nekroza 1. Razlike med apoptozo in nekrozo.
2. Celica med apoptozo – dogodki na celičnem nivoju.
3. Faze apoptoze – iniciacija, potek in zaključek.
4. Usoda apoptotskih teles.
M + S STRUKTURNE IN ŠTEVILČNE ABNORMALNOSTI KROMOSOMOV 22. strukturne in številčne abnormalnosti kromosomov 1. Delecije, duplikacije, inverzije, izokromosomi, tranlokacije (uravnotežene in neuravnotežene), homozigotne in heterozigotne.
2. Poliploidije, endoreduplikacije in endomitoze.
3. Anevploidije v anafazi I in II. meiotične delitve ter v mitozi.
4. Anevploidije avtosomov in spolnih kromosomov.
M + S MENDLOVI ZAKONI in odstopanja od veljavnosti Mendlovih zakonov 23. Mendlovi zakoni in odstopanja od veljavnosti Mendlovih zakonov 1. Celične osnove Mendlovih zakonov in veljavnost zakonov.
2. Starševsko modificiranje genov.
3. Nerazdvajanje kromosomov in uniparentalna disomija.
4. Miksoploidija, mozaicizem ter mikrohimerizem.
5. Somatični in zarodni mozaicizem.
6. Vezano dedovanje, alelna heterogenost, alelno neskladje, lokusna heterogenost in fenokopije. • Basic Concepts in Medical Genetics, M. Horwit 2000, McGraw-Hill

M + S RAZNE VRSTE DEDOVANJ 24. razne vrste dedovanj 1. Zakonitosti mitohondrijskega dedovanja.
2. Heteroplazmija.
3. Vpliv starosti na mitohondrijsko dedovanje.
M + S RAZNE VRSTE DEDOVANJ 25. Izvenkromosomsko – mitohondrijsko ali materinsko dedovanje 1. Zakonitosti dedovanja.
2. Primeri dedovanja kompleksnih lastnosti.
M + S RAZNE VRSTE DEDOVANJ 26. Poligeno in multifaktorsko Dedovanje – avtosomno dominantno dedovanje 1. Zakonitosti dedovanja.
2. Primeri dedovanja.
3. Avtosomna dominantna letalnost.
M + S RAZNE VRSTE DEDOVANJ 27. Avtosomno recesivno dedovanje 1. Zakonitosti dedovanja.
2. Konsangvinost.
3. Izguba heterozigotnosti.
M + S RAZNE VRSTE DEDOVANJ 28. Spolno vezano - X vezano recesivno dedovanje 1. Homozigotnost, heterozigotnost in hemizigotnost.
2. Zapis na X kromosomu.
3. Zakonitosti dedovanja.
4. Dedovanje hemofilije.
5. Klonska inaktivacija X kromosoma.
M + S RAZNE VRSTE DEDOVANJ 29. X vezano dominantno dedovanje 1. Zakonitosti dedovanja.
M + S RAZNE VRSTE DEDOVANJ 30. Y veazno dedovanje 1. Zapis na Y kromosomu.
2. Zakonitosti dedovanja.
M + S RAZNE VRSTE DEDOVANJ 31. Psevdoavtosomno dedovanje 1. Pseudoavtosomna regija na X in Y kromosomu.
M + S RAZNE VRSTE DEDOVANJ 32. Genetični polimorfizem 1. Multipli aleli v osebkih in v populaciji.
2. Polimorfni aleli krvnih celic – polimorfizem ABO, MN, Rh.
3. MHC I in II polimorfizem.
M + S GEN - ALEL - CISTRON 33. gen – alel - cistron 1. Definicija gena.
2. Cistron – definicija in odstopanja.
3. Vrste genov v genomu – geni, ki kodirajo proteine, RNA geni, genske družine, psevdogen, razcepljen in nerazcepljen gen.
4. Ponavljajoča DNA zaporedja.
M + S REKOMBINACIJA 34. –homologna rekombinacija 1. Homologna, splošna, meiotska.
2. Mitotska rekombinacija.
3. Potek rekombinacije, križne strukture in heterodupleksi, izomerizacija.
4. Izmenjava sestrskih kromatid.
5. Nerecipročna rekombinacija in genska konverzija.
6. Vpliv števila prekrižanj in števila udeleženih DNA molekul na izid rekombinacije.
7. Rekombinacijska frekvenca.
8. Rekombinacija in III. Mendlovo pravilo.
9. Rekombinacija v meiozi pri človeku.
M + S REKOMBINACIJA 35. –nehomologna rekombinacija 1. Specifična rekombinacija – značilnosti in potek.
2. Konzervativna in transpozicijska rekombinacija.
3. Posledice premika transpozona – npr. pri nastanku novih genov za globine.
4. DNA in RNA virusi v procesu rekombinacije.
M + S PROTOONKOGENI, ONKOGENI in TUMORSUPRESORSKI GENI 36. protoonkogeni, onkogeni in tumorskosupresorski geni 1. Definicije in primeri.
2. Protoonkogeni: fos, jun, myc,.
3. Tumor supresorski geni: Rb.
4. Izražanje – dominantnost in recesivnost.
M + S MUTACIJE 37. mutacije 1. Somatične in gametične.
2. Genomske, kromosomske in genske.
3. Vrste genskih ali točkovnih mutacij.
4. Mobilne mutacije in sindrom drobljivega X.
M + S POPRAVLJANJE DNA NAPAK 38. popravljanje DNA napak 1. Med podvojevanjem.
2. Depurinacije in deaminacije.
M + S GENI IMUNSKEGA SISTEMA 39. geni imunskega sistema 1. Geni T celičnih receptorjev, zgradba in nastanek funkcionalne prepisne enote.
2. Geni imunoglobulinov.
3. Geni za H,  in  verigo, konstantni in variabilni genski segmenti.
4. Somatične rekombinacije med različnimi genskimi segmenti.
5. Alelno izključevanje in monoklonskost protiteles.
M + S KLIČNE CELICE 40. klične celice 1. Strukturne in funkcijske značilnosti jajčne celice.
2. Oogeneza- diktioten, metafaza II.
3. Mehanizmi za dosego velikosti jajčne celice.
4. Strukturne in funkcijske značilnosti spermija.
5. Spermatogeneza, nepopolna citokineza.
6. Modifikacija spermijev po končani spermatogenezi. • Alberts in sod.:Molecular Biology of the Cell 4.izd.,2002, 20.pogl Germ cells and fertilization(1127-1156)
• Wolpert in sod.: Principles of Development, Oxford, Univ.Press Poglavja: Germ cells and sex (418-444), Morphogenesis: changes in the early embryo (254-280), Cell Differentiation (304-318)
M + S DOLOČITEV SPOLA 41. določitev spola 1. Migracija primordialnih kličnih celic v razvijajoče gonade.
2. Geni SRY, DAX1 in Od.
3. Vloga hormonov pri določitvi spola.
M + S OPLODITEV 42. oploditev 1. Interakcija med gametami-akrosomska reakcija.
2. Fuzija spermija z jajčecem.
3. Aktivacija jajčeca in oblikovanje pronukleusov.
M + S CELIČNI MEHANIZMI RAZVOJA 43. celični mehanizmi razvoja 1. Brazdanje pri sesalcih.
2. Blastocista- trofoblast, notranja skupina celic.
3. Gastrulacija.
4. Ekto-,endo- in mezoderm.
5. Ekstraembrionalna tkiva.
6. Nastanek somitov.
7. Nastanek živčne cevi.
8. Načini nastanka novih celic.
9. Indukcija.
10. Morfogeni in pozicijska informacija.
11. Determinacija, celični spomin, diferenciacija.
12. Matične celice-embrionalne, tkivne.
13. Morfogenetska vloga ekstracelularnega matriksa.
14. Morfogenetska vloga celične površine in citoskeleta.
15. Materini geni za vzpostavitev telesnih osi.
16. Segmentacijski geni.
17. Homeotični selektorski geni. • Alberts in sod.: Molecular Biology of the Cell, 4.izd. 2002, 21.pogl., Development of multicellular organisms (1157-1242)




You have no rights to post comments