Pisna vprašanja (gimnazijska)

Naloge za ponavljanje (izmišljene – 1-4 ni na kolokviju (preveč teoretično), 16. pa se veda tudi ne – preveč zakomplicirana)

1. Napiši vse o tem, kaj je rekombinacija/crossing-over/prekrižanje. Zakaj je pomembno in kdaj pride do tega. Kaj se zgodi?
2. Kako nastanejo gamete pri nevezanem dedovanju? Razloži in napiši primer za nastanek gamet v parentalni generaciji, kjer imaš osebka z genotipom AaBb in AABB.
3. Kako nastanejo gamete pri vezanem dedovanju? Razloži (ti si nariši, potem pa to povej tako, da bom razumela tudi brez slikce). Katere gamete so normalne in katere rekombinante? Katerih je več?
4. Frekvenca rekombinacij pri vezanem dedovanju je odvisna od razdalje med lokusoma genov na kromosomu. Zakaj? Razloži kaj to sploh pomeni.
5. V parentalni generaciji imaš osebka z genotipom AABB in aabb. Napiši kakšne potomce dobiš v prvi filialni generaciji in v drugi filialni generaciji, če spariš dva osebka, ki imata enak genotip kot potomci v 2. filialni generaciji. Kaj pa če potomca 1. filialne generacije križaš z dvojnim recesivnim homozigotom? Pri vsaki generaciji napiši še gamete in njihovo razmerje.
6. Imaš dva osebka z genotipom AB/AB in ab/ab. Kakšni so njuni potomci? Ali so med njimi tudi rekombinante? Enega od potomcev v 1.filialni generaciji skrižaš z dvojnim recesivnim homozigotom. Kakšni so potomci? Ali so med njimi tudi rekombinante?
7. Gena A in B ležita na istem kromosomu. Razdalja njunih lokusov je 18,3cM. Osebka AB/ab in ab/ab imata 350 potomcev. Koliko procentov potomcev je rekombinant? Povej tako procente kot številke za vsak genotip potomcev.
8. Razdalja med lokusoma je 3cM. Imaš osebka z genotipom AB/AB in ab/ab. Koliko rekombinant dobiš (v prvi filialni generaciji)?
9. Med 450 potomci osebkov AB/ab in ab/ab imaš 8 potomcev z genotipom Ab/ab. Kakšna je razdalja lokusov na kromosomu? Kaj pa frekvenca prekrižanja? Napiši vse gamete staršev in vse genotipe potomcev. Zraven napiši še vse procente in dejanske številke.
10. Gena A in B se nahajata na 11. kromosomu, gen C pa na 13. kromosomu. Tu gre za nevezano/vezano dedovanje/oboje? Razloži.
11. 14 potomcev je zelenih, 7 rumenih in 6 modrih. Oba starša sta zelena. Kakšno je to dedovanje? Zakaj? Napiši vse genotipe.
12. Gen a določa srpasto anemijo. Starša sta v svojem 5 let trajajočem zakonu pričakovala 4 otroke, dobila pa le tri. Dva imata težave s krvjo. Kaj ti to pove? Če se osredotočiš le na gen A/a, ali lahko predvidiš kaj se je zgodilo s 4. otrokom?
13. Križaš rumeno korizo z majhnimi zrni in rdečo koruzo z velikimi zrni. Noto dobiš na njivi 350 rumenih storžev z majhnimi semeni, 414 rdečih storžev z velikimi semeni, 50 rumenih storžev z velikimi semeni in 85 rdečih storžev z majhnimi semeni. Kaj lahko ugotoviš iz tega?
14. Gen B obstaja v dominantni in recesiuvni obliki. Dominanten alel povzroča hudo bolezen in je letalen v homozigotnem stanju. Kakšna je verjetnost, da bosta imela heterozigotna starša zdravega otrokka?
15. Kodrasti lasje so dominantni nad gladkimi, zvijanje jezika je dominantno nad nezvijanjem, modra barva oči je recesivna do rjave in jamice v licih so recesivna lastnost. Mož je kodrast, lahko zvija jezik, ima modre oči in nima jamic. Njegova mama ima jamice, rjave oči in gladke lase, njegov oče pa ima rjave oči in ne more zvijati jezika. Žena ima gladke lase, ne more zvijati jezika, ima jamice in rjave oči. Njena mama je kodrasta, modrooka, lahko zvija jezik in ima jamice, med tem ko je njem oče tudi kodrast, zvija jezik, nima jamic in ima rjave oči. Napiši možne genotipe moža, žene in njunih staršev ter vse možne genotipe in fenotipe njunih otrok.
16. Delaš eksperimente z vinskimi mušicami Drosophila melanogaster. Siva je dominantna nad črno, rdeče oči nad sivimi in normalno razviuta krila nad zakrnelimi. Križaš trojnega heterozigota s trojnim recesivnim homozigotom. Kakšni so genotipi potomcev, če je dedovanje nevezano (+ fenotipi)? Kaj pa če sta gena za barvo oči in razvitost kril na istem kromosomu in sta narazem 8cM? Napiši le gamete, označi rekombinante in procente koliko jih je.




Naloge iz gimnazije

MENDELSKA GENETIKA – VAJE 1

Opomba: Pri grahu je visoka oblika rastline dominantna nad pritlikavo.

1. Križamo rastlino graha, ki je homozigotna za visoko rast (T), z rastlino, ki je homozigotna za nizko rast (t).
a) Kakšni bodo potomci v FI?
b) Kakšni v F2?
c) Kakšni bodo potomci križanja FI z visokim roditeljem in kakšni z nizkim roditeljem?

2. Pri križanju visoke rastline graha s pritlikavo dobimo polovico visokih in polovico pritlikavih potomcev? Kakšna sta genotipa staršev?

3. Visoko rastlino z neznanim genotipom križamo z nizko rastlino. Kakšni bodo potomci, če je visoka rastlina homozigotna, in kakšni, če je heterozigotna? (testno križanje)

Opomba: Pri govedu je nerogatost (P) dominantna nad rogatostjo (p).

4. Nerogati bik oplodi tri krave. Krava A, ki je rogata, povrže nerogato tele; krava B, tudi rogata, povrže rogato tele, nerogata krava C pa rogato tele
a. Kakšni so genotipi teh štirih živali?
b. Kakšna je verjetnost, da bo naslednje tele krave A rogato?
c. Kakšna, da bo naslednje tele krave C nerogato?

Opomba: Pri ja laps ki čudežnici je rdeča barva cvetov (CR) nepopolno dominantna nad belo barvo (CWj, heterozigotne rastlIne imajo rožnata cvetove.

5. Kakšna bo barva cvetov
a. v FI, če križamo rdečecvetno jalapsko čudežnico z belocvetno;
b kakšna v F2;
c. kakšna pri potomcih križanja F1 z rdečecvetnim roditeljem
d. in kakšna pri potomcih križanja F1 z belocvetnim roditeljem?

Opomba: Pri kurah andaluzijske pasme so heterozigoti alelov za črno perje (CB) in za belo perje(CW) modri.

6. Kakšno bo potomstvo modre andaluzijske kure pri križanju s kurami naslednjih barv perja: črne, modre, bele.

7. Dve črni samici miši križamo z rjavim samcem. V več gnezdih je imela samica z imenom Amalija 9 črnih in 7 rjavih mladičev, samica z imenom Bonifacija pa 57 črnih mladičev. Kaj lahko sklepate z ozirom na dedovanje črne in rjave barve dlake pri miših? Kakšna sta genotipa staršev v tem primeru?

8. Vzemimo, da pripada gametofitu mahu lastnost, ki jo določa alel A, drugemu gametofitupa lastnost, ki jo določa alel a. Kakšni bodo fenotipi naslednje generacije gametofitov in v kakšnem razmerju, če sta se gameti gornjih dveh gametofitov spojili?

9. Gametofit mahu, ki kaže lastnosti, ki ju zapisujeta alela Ain B, križamo z drugim, ki kaže lastnosti, zapisanima zaleloma a in b. Kakšni bodo fenotipi naslednje generacije gametofitov in v kakšnih razmerjih glede teh dveh lastnosti?

10. Kakšna je verjetnost, da bo neko po naključno izbrano človeško jajčece vsebovalo samo kromosome, ki jih je ženska podelovala od svoj ega očeta?
Zahtevnejši problemi

1. Sladki grah ima bele ali škrlatne cvetove. Eksperimentirali so z belimi in škrlatnimi rastlinami, ki so pri samooprašitvi dajale skozi več generacij samo bele oz. samo škrlatne cvetove. Pri križanju belo- in škrlatno cvetne rastline so bili v FI vsi potomci škrlatni, v F2 pa 3/4 škrlatnih in 1/4 belih. Zgodilo se je, da so pri križanju dveh belocvetnih rastlin iz različnih vzgojnih linij dobili v FI škrlatne potomce, pri samooprašitvi teh pa v F2 9/16 škrlatnih in 7/16 belocvetnih rastlin. Kako razložiti te rezultate?

2. Kolikšnaje verjetnost, da bo otrok zakona med prvimi bratranci homozigoten za alel a, za katerega je bil le eden od skupni~ starih staršev heterozigoten (Aa), vsi drugi starši pa so bili dominantni homozigoti? .

3. Kolikšna je verjetnost, da bosta starša s krvno skupino A imela otroka z isto krvno skupino?

4. Žival, ki kaže recesivni lastnosti, ki ju zapisujeta alela e in f, križamo z divjim tipom živali (dominantnim homozigotom), FI nato vzvratno križamo z dvojno recesivno obliko. Fenotipi potomstva so: 1806 osebkov je divjega tipa (obe dominantni lastnosti), 1794 osebkov ima obe recesivni lastnosti, 98 osebkov ima lastnost, ki jo določa alel e, druga je dominantna, pri 102 osebkih pa se je razvila lastnost, ki jo določa alel f in je druga lastnost v dominantni obliki. Razloži rezultate!

MENDELSKA GENETIKA - VAJE 2

Opomba: Pri budrah je kodrasta dlaka (R) dominantna nad gladko (r) in črna dlaka (B) nad belo (b).

1. Križamo homozigotno kodrasto belo žival s homozigotno gladko črno. Kakšni bodo genotipi in fenotipi v FI in v F2 ter v kakšnih razmerjih. Kakšno bo potomstvo vzvratnega križanja FI kodrastim belim roditeljem in kakšno s gladkim črnim?

2. Dve kodrasti črni budri imata dva potomca, en je kodrast bel, drugi gladek čm. Pri naslednjem parjenju imata spet dva potomca. Kolikšna je verjetnost, da bo en kodrast čm in drugi kodrast bel?

Opomba: Pri vrtnem grahu so dolge stebelne osi (T) dominantne nad kratkimi (t), zeleni stroki (G) nad rumenimi (g), okrogla semena (R) nad nagubanimi (r).

3. Pri križanju visoke rastline graha z rumenimi stroki in okroglimi semeni in rastline, ki je pritlikava, ima zelene stroke in okrogla semena, dobimo potomstvo, od katerega so tri osmine visoke, zelene in okrogle, tri osmine pritlikave, zelene in okrogle, ena osmina visokih, zelenih in nagubanih, ena osmina pritlikavih, zelenih in nagubanih. Določite genotipe staršev glede na dolžino stebla, barvo strokov in obliko semen!

4. Pri križanju visoke, zelene nagubane rastline s pritlikavo, zeleno in okroglo nastane potomstvo, v katerem je 3/4 visokih, zelenih in okroglih ter 1/4 visokih, rumenih in okroglih. Določite genotipe staršev glede na dolžino stebla, barvo strokov in obliko semen!

5. Pri križanju visoke zelene okrogle rastline z visoko rumeno okroglo dobimo 26 visokih zelenih okroglih, lO visokih zelenih nagubanih, 9 pritlikavih zelenih okroglih in 3 pritlikavi zeleni nagubani potomci. Določite genotipe staršev glede na dolžino stebla, barvo strokov in obliko semen!

6. Eden od staršev ima krvno skupino A, drugi krvno skupino B, otroci pa pripadajo vsem štirim krvnim skupinam. Določi genotipa staršev!

7. Oba starša imata krvno skupino A, toda le 3/4 otrok ima A, 1/4 pa O. Določi genotipa staršev.

8. Oba starša imata krvno skupino B. Sin in hčerka imata prav tako B. Kakšni so možni genotipi staršev?

9. Eden od staršev je AB, drugi B, od otrok pa je 1/4 A, 1/4 AB in polovica B. Določi genotipa staršev!

10. V naslednjih dveh primerih spornega očetovstva določi verjetnega otrokovega očeta:
a) Mati ima krvno skupino B, otrok O, eden od mogočih očetov A in drugi AB.
b) Mati ima krvno skupino B, otrok AB, eden od možnih očetov A in drugi B.
c) Mati ima krvno skupino A in je Rh negativna, otrok ima AB in je Rh pozitiven, en od možnih očetov ima AB in je Rh negativen, drugi pa ima krvno skupino B in je Rh pozitive

You have no rights to post comments

Uporabniški račun