Steroidi

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (2_steroidi.doc)2_steroidi.doc209 kB
1. KAJ SO STEROIDI
Steroidi so zgrajeni iz steroidnega jedra - 4 kondenziranih hidrofobnih obročev, trije so 6-členski in eden 5-členski, razlikujejo pa se glede na funkcionalne skupine. To steroidno jedro je planarno in izredno togo, saj ti zlepljeni obroči ne dopuščajo zavrtitve okrog vezi C-C.
Skoraj vsi imajo na C10 in C13 metilno skupino, na petčlenskem obroču pa stransko verigo.

Steroide razdelime v štiri skupine:
• Holesterol
• Steroidni hormoni
• D-vitamin
Vitamin D je maščobotopen vitamin, ki nastaja iz holesterola v treh stopnjah (v koži pod vplivom UV žarkov, v jetrih in v ledvicah). Deluje kot hormon, ki se veže na DNA in vzpodbudi sintezo transportnega proteina za Ca2+. Vpliva predvsem na rast in trdnost kosti, pomanjkanje vitamina D povzroča rahitis.
• Žolčne kisline
Žolčne kisline nastajajo v jetrih z oksidacijo holesterola, shranjujejo se v žolčniku in se v obliki soli kot sestavina žolča izločajo v dvanajstnik. Ker imajo več hidroksilnih in karboksilnih skupin, so amfifilne in delujejo kot surfaktanti (zmanjšujejo površinsko napetost). Maščobe emulgirajo v manjše kapljice, pospešujejo njihovo prebavo (aktivirajo lipaze) in absorpcijo. So edina oblika steroidov, ki se izloči iz telesa, zato imajo klinični pomen pri zvišani koncentraciji holesterola. Del žolčnih kislin se absorbira v kri in po krvnem obtoku vrne nazaj v jetra.

2. HOLESTEROL
Holesterol spada med sterole (steroidne alkohole). Na A obroču ima vezano OH skupino.
Biosinteza
Uživanje holesterola s hrano ni potrebno, ker lahko človeško telo samo sintetizira holesterol v jetrih iz preprostih izhodnih spojin. Pomemben intermediat sinteze holesterola je izopren, ki je izhodna spojina za številne druge lipide.
Holesterol nastane v 4 korakih iz acetil koencima A, prek mevalonata, skvalina (steroidno jedro nastane s ciklizacijo skvalina) in lanosterola.
Transport
Holesterol se sintetizira v jetrih in ker je netopen, se do tkiv, kjer je potreben, po krvi prenaša povezan s proteini v obliki lipoproteinov. Lipoproteine prepoznajo receptorji v celicah jeter in perifernih tkiv, lipoproteini se nanje vežejo in z endocitozo vstopijo v celico, tam pa se hidrolizirajo na holesterol in ostale gradbene enote. Obstaja več vrst lipoproteinov: VLDL (lipoproteini zelo majhne gostote), LDL (lipoproteini majhne gostote) in HDL (lipoproteini velike gostote), glede na vsebnost proteinov v kompleksu. Ker se veliko število majhnih LDL povezuje z nastankom arteroskleroze, se o LDL govori kot o »škodljivem holesterolu«. HDL vsebuje relativno malo holesterola v komplelsu in ga odnaša nazaj v jetra. Velik delež HDL holesterola zmanjšuje tveganje za nastanek arteroskleroze in kardiovaskularnih bolezni, zato se o njem govori kot o »dobrem holesterolu«.
Vloga v telesu
• Holesterol je potreben za izgradnjo in obnavljanje membran, saj vzdržuje njihovo fluidnost (sposobnost lateralne difuzije), kar je zelo pomembno za normalno delovanje membran. Fluidnost membran je odvisna od dolžine hidrofobnih repov fosfolipidov, od deleža nenasičenih fosfolipidov in od deleža holesterola. Holesterol je zaradi svojega steroidnega jedra zelo rigidna molekula in če zapolni prostore med nasičenimi in nenasičenimi hidrofobnimi repi, zmanjša fluidnost membrane, jo naredi bolj togo in tudi manj prepustno. Različne membrane vsebujejo različne deleže holesterola; posebno veliko ga vsebuje plazemska membrana.
• Holesterol je prekurzor (izhodna spojina) za vse druge steroide: steroidne hormone, žolčne kisline in D vitamin.
Klinični pomen
Prevelika koncentracija holesterola v telesu (predvsem LDL holesterola) je faktor tveganja za nastanek arteroskleroze, ker se ob velikih koncentracijah holesterol in drugi lipidi nalagajo na stenah žil, v obloge se veže Ca2+, ta pa z ogljikovo kislino (CO2 in H2O v krvi) reagira v CaCO3 (poapnenje žil). Pretok krvi po žilah je oviran, kar lahko privede do srčnega infarkta, možganske kapi in tromboze (nastajanja krvnih strdkov).
Ker je holesterol slabo topen, ob prevelikih koncentracijah holesterola v žolču začnejo nastajati žolčni kamni (žolčni kamni so zgrajeni pretežno iz holesterola).
Da ne pride do povišane koncentracije holesterola v krvi, kar je danes velik problem, se preventivno priporoča zdravo prehrano (veliko ga je v jajčnem rumenjaku, govedini, rakcih) in zadosti telesne aktivnosti. Zdravila za zniževanja holesterola delujejo na treh principih:
- zmanjšanje sinteze holesterola: Statini so inhibitorji encimov, ki so potrebni za pretvorbo mevalonata v holesterol. Prav tako pospešujejo odstranjevanje LDL iz krvnega obtoka.
- zmanjšana absorbcija holesterola
- odstranjevanje žolčnih kislin: Sekvestranti (vezalci) žolčnih kislin preprečujejo absorbcijo žolčnih kislin v prebavnem traku, tako da se le-te izločijo iz telesa. Če se njihova koncentracija zniža, se več holesterola pretvori v žolčne kisline in odstrani iz telesa. Žolčne kisline sodelujejo pri prebavi maščob in če jih iz telesa odstranjujemo, zmanjšamo tudi absorbcijo zaužitega holesterola iz prebavnega traku.
3. STEROIDNI HORMONI
Steroidni hormoni, kamor sodijo kortizol in aldosteron (iz skorje nadledvične žleze), estradiol (žen. hormon, proizveden v ovariju in posteljici), testosteron (testisi) in progesteron (ovarij), so vsi derivati holesterola. Osnovni skelet je pri vseh zelo podoben, razlike so v substituentih. So lipidotopni, za prenašanje po krvi vedno potrebujejo prenašalce.
Razdelitev spolnih hormonov
• Kortikoidni steroidi:
o Glukokortikoidi
o Mineralkortikoidi
• Spolni hormoni:
o Androgeni (moški)
o Estrogeni, progesteron (ženski)
Delovanje
Steroidni hormoni so hidrofobne molekule, ki lahko prehajajo skozi membrano tarčne celice, niso pa topni v krvi, zato se do tarčnih tkiv prenašajo na posebnih prenašalnih proteinih. Z difuzijo vstopijo v celico in namesto, da bi aktivirali znotrajcelične encime (kot drugi hormoni), se vežejo na proteinske receptorje, ki ležijo v citosolu ali jedru. Receptorji so v bistvu transkripcijski faktorji, ki regulirajo prepisovanje določenih genov. Ko se hormon veže na receptor, se le-ta konformacijsko spremeni (npr. disociira, polimerizira, se fosforilira) in prenese v jedro. Aktiviran receptor se nato veže na specifičen del DNA, imenovan hormonsko odziven element (HRE), in povzroči (ali prepreči, lahko delujejo kot aktivatorji ali inhibitorji) prepis določenih genov.
Androgeni
Androgeni so moški spolni hormoni, najpomembnejši med njimi je testosteron. Odgovorni so za moško spolno diferenciacijo v embrionalnem razvoju, za sekundarni spolni razvoj v puberteti, vzdrževanje libida, spermatogenezo, mišično maso in moč, mineralno gostoto kosti in eritropoezo (tvorjenje rdečih krvničk) pri odraslih moških.
Androgene delimo na agoniste (androgene) in antigoniste (antiandrogene), glede na to, ali so aktivatorji ali inhibitorji prepisa tarčnih genov androgenih receptorjev.
Imajo anabolne in androgene učinke. Učinki v reproduktivnih organih (prostata, testisi, itd.) so androgeni, učinki na mišice in kosti pa anabolni.
Produkcija testosterona je regulirana z negativno povratno zvezo hipotalamus-hipofiza-spolne žleze.

Klinični pomen
Androgeni se uporabljajo za zdravljenje hipogonadizma (pomanjkanje spolnih znakov pri moških), hiranja mišic, osteoporoze (krhkost kosti), slabokrvnosti. Uporablja se jih kot moško kontracepcijo in kot hormonsko nadomestno terapijo za moške, ki se starajo.
Antiandrogeni pa se uporabljajo pri preprečevanju aken, alopecije (plešavost), hirzutizma (pretirana poraščenost pri ženskah), benignega povečanja prostate in raka na prostati. Zaradi pomanjkljivosti kot so majhna tkivna selektivnost, navzkrižne reakcije z drugimi receptorji androgenov in slabe oralne učinkovitosti (90 zaužitega testosterona se metabolizira preden ta pride v krvni obtok), razvijajo sintetične nesteroidne anabolne androgene.
Ker se testosteron hitro metabolizira (spremenijo se funkcionalne skupine na steroidnem obroču) in ne pride do tarčnih celic, če ga zaužijemo, njegov učinek povečamo, če uporabljamjo kožne obliže in mišične injekcije, s katerimi upočasnimo jetrni metabolizem testosterona.
Zloraba anabolnih steroidov
Eden izmed glavnih razlogov za zlorabo je, da si ljudje želijo čim boljših rezultatov v športu in pri izboljšanju jim pomagajo prav steroidi. Popularni so zlasti med tekmovalnimi bodybuilderji, medtem ko je njihova uporaba med drugimi športniki odvisna predvsem od samega športa.
Drugi razlog je videz, kajti steroidi povečajo rast mišic in zmanjšajo maščobno maso. V tej skupini pogosto srečujemo ljudi s t.i. sindromom vedenja (moški pogosto mislijo, da so premajhni in prešibki, ženske se vidijo kot debele in mlahave) in ljudi, ki so bilo v preteklosti fizično ali spolno zlorabljeni in so prepričani, da se bodo s tem zaščitili ter odgnali tiste, ki bi jim lahko škodovali. Do zlorabe steroidov pride tudi med mladoletniki, saj se s tem izoblikuje njihova podoba pogumnega človeka.
Steroidi prekinejo normalno proizvajanje hormonov v telesu, kar vodi v popravljive ali nepopravljive spremembe, kot so zmanjšano proizvajanje sperme in skrčenje testisov (testikularna atrofija), izguba las in razvoj mlečnih žlez (ginekomastija), pri ženskah pa maskulinizacijo: prsi in maščobe se zmanjšajo, koža postane groba, raskava, klitoris se poveča in glas poglobi, po telesu postanejo bolj poraščene, izgubijo lase na glavi.
V puberteti steroidi povzročijo, da se rast kosti zaustavi, zloraba pa pri mladostnikih lahko povzroči, da se rast zaustavi prezgodaj, zato je pri otrocih in mladoletnikih velika nevarnost, da ostanejo premajhni.
Steroide pogoste povezujejo z raznimi srčnimi boleznimi, kot sta srčni napad in kap, ki prizadenejo tudi mlajše od 30. Steroidi, zlasti tisti, ki jih zaužijemo skozi usta, namreč nadzorujejo lipoproteine, ki v kri nosijo holesterol: zvišujejo količino manj gostih lipoproteinov (LDL) ter znižujejo količino gostejših lipoproteinov (HDL), kar oboje povečuje tveganje za nastanek arteroskleroze. Prav tako povzročajo nastanek krvnih strdkov v žilah.
Posledica uživanja steroidov so tudi tumorji na jetrih ter t.i. peliozni hepatitis, pri katerem se v jetrih tvorijo ciste, polne krvi. Tako tumorji kot ciste lahko počijo in povzročajo notranje krvavitve.
Estrogeni
Estrogeni so pomembni ženski hormoni, saj so odgovorni za razvoj sekundarnih ženskih znakov, kot so prsi, sodelujejo pri regulaciji menstrualnega cikla. Glavni so estradiol, estriol in estron, ki vsi nastanejo iz androgenov preko različnih encimskih reakcij.
Primarno nastanejo v foliklih v jajčniku in placenti, manjše količine pa tudi v jetrih, nadledvični žlezi in prsih. Ti sekundarni viri so zlasti pomembni pri ženskah, ki so v postmenopavzi.
Estrogeni stimulirajo rast maternice, vzdržujejo žile in kožo, zmanjšajo raztapljanje kosti in povečujejo njihovo formacijo.
Koncentracija estrogenov v krvi je regulirana prek FSH in LH z negativno povratno zvezo.
Klinični pomen
V kliniki se uporabljajo pri hormonski terapiji, zlasti pri ženskah, ki so v obdobju menopavze, saj s tem blažijo simptome, kot so vročinski oblivi, stresna inkontinenca, potenje, razdraženost, in preprečujejo osteoporozo. Vplivajo na holesterol, saj ga v primeru velikih količin zmanjšajo in tako preprečijo kardiovaskularne bolezni.
Progesteron
Progesteron je ženski spolni hormon, ki nadzoruje menstrualni cikel in embriogenezo, vzdržuje nosečnost in pri ženskah onemogoča učinke androgenov (je antagonist testosterona). Nastaja v skorji nadledvične žleze, v možganih in v jajčnikih (rumeno telesce), med nosečnostjo ga tvori placenta. Uporablja se v kontracepciji; le v tabletah, ki jih ženske uživajo, je zaradi slabe oralne učinkovitosti njegov sintetični nadomestek progestin.
Kortikosteroidi
To so steroidi skorje nadledvične žleze. Delimo jih na glukokortikosteroide (kortizol) in mineralkortikosteroide (aldosteron), ki se med seboj razlikujejo po strukturi, kakor tudi po receptorjih, tarčnih celicah in učinkih.
Glukokortikosteroidi sodelujejo pri stresnih reakcijah, imunskih reakcijah, metabolizmu ogljikovih hidratov, maščob in proteinov, delujejo protivnetno in imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju homeostaze. Mineralkortikosteroidi pa pospešujejo reabsorpcijo Na in s tem tudi vode v ledvicah.
Klinični pomen
Ker delujejo glukokortikoidi protivnetno, se največkrat uporabljajo za zdravljenje artritisa (vnetje sklepov) in dermatitisa (vnetje kože), poleg tega pa tudi pri avtoimunskih obolenjih.
Ti kortikoidi prav tako pospešujejo razvoj pljuč v embrionalnem obdobju, zato se uporabljajo v primeru nevarnosti prezgodnjega poroda.

You have no rights to post comments

Uporabniški račun